Bil je čudovit sončen dan, ki je kar vabil, da se sprehodimo po Ljubljani in se naužijemo lepot in zanimivosti, ki jih ponuja mesto. Ko smo se ob 15.00 zbrali na dogovorjenem mestu, pod vodstvom naše mentorice Katarine Koren, smo se preko tržnice, kjer so prodajalci ponujali čudovito cvetje in predvsem velikonočne butarice, odpravili na ogled znamenite baročne knjižnice, ki se nahaja v Bogoslovnem semenišču. Imeli smo res kaj videti.
Med ogledom smo prisluhnili odlični razlagi redovne sestre, ki je v lepi italjanščini opisovala zgodovino nastanka te prelepe knjižnice, ki so jo skupaj s stolno cerkvijo dali zgradili ljubljanski učeni možje, člani »Akademije delovnih mož.« Leta 1725 je bila dvorana knjižnice dokončana in pripravljena za sprejem vseh knjig, med katerimi so nekatere tudi svetovni unikati. Knjižnica je služila za javno uporabo in za študij tedanjih študentov teologije. Najlepši del knjižnice pa so vsekakor freske na stropnem oboku, ki predstavljajo pravo bogastvo in pašo za oči. Tudi z razlago teh fresk smo bili zelo zadovoljni. Zahvalili smo se redovni sestri za prijazno vodenje in se odpravili naprej.
Predlog je bil, da gremo na grad. Vsi smo se strinjali in se z žičnico povzpeli na vrh. Tukaj se nam je odprl prelep pogled nad celotno Ljubljano in vrhove Karavank in Kamniških planin, ki so nas zasneženi pozdravljali v daljavi. Tudi na gradu je bilo veliko obiskovalcev in tujih turistov kot spodaj v mestu, kjer so bile vse restavracije in bari polno zasedeni.
Ogledali smo si kratek film o zgodovini gradu, ki je poleg varovanja pred Turki, nudil tudi bivanje grajski gospodi, v času temne zgodovine našega naroda pa služil tudi kot prostor, kjer so mučili in zapirali nesrečne ljudi.
Vsi zadovoljni in nekoliko utrujeni smo se spustili po stezi navzdol proti mestu. V restavraciji poleg lutkovnega gledališča, smo se malo odpočili in osvežili. Za slovo smo jim podarili našo slovensko potico in nekaj steklenic odličnih slovenskih vin. V veselem razpoloženju smo se poslovili in si obljubili, da se jeseni srečamo pri njih v Krminu.
Prisrčna zahvala pa našemu sošolcu Primožu, ki je vse dogajanje pridno spremljal s svojim fotoaparatom, vse posnetke vnesel v CD-je ter nam jih poklonil v spomin na prijetno druženje.
Majda, članica študijske skupine italijanskega jezika na UTŽO Ljubljana