Kakšni sploh so znaki stresa?

Fizični simptomi:

• utrujenost,
• glavobol,
• zaprtje,
• driska,
• neredni spalni vzorci,
• živčnost,
• jokavost,
• krči v vratu,
• prekomerno potenje,
• pomanjkanje apetita,
• prebavne motnje,
• zgaga,
• nenavadne želje po hrani.

• razdražljivost,
• izguba koncentracije,
• izguba zanimanja za prijatelje,
• težave pri sprejemanju odločitev,
• pomanjkanje motivacije,
• občutek krivde, nemoči ali neuspeha,
• izguba interesov za dejavnosti, v katerih otrok drugače uživa,
• misli kot so: ''Tega ne zmorem. Preveč je vsega. Slabo se počutim. Grozno je. Zmešalo se mi bo.''

• povečana odvisnost od odraslih,
• razdražljivost,
• zmanjšana koncentracija,
• zvijanje las, zibanje, sesanje prstov in druga regresivna vedenja,
• izogibanje stresnim situacijam,
• telesni znaki, za katere ni možno najti jasnega vzroka (bolečine v trebuhu, driska, vrtoglavica, glavobol …).

• Otrok pogosteje izostaja,
• ocene se mu močno znižajo,
• uživa več, ali prične uživati, alkohola in drog,
• postane agresivnejši in bolj čustven kot drugače,
• prične se izolirati od drugih,
• ne opravlja šolskih nalog in domačih opravil.

Na stres se vsak posameznik odziva drugače in stvar, ki je stresna za enega otroka, ni nujno stresna tudi za drugega.

Dejavnike stresa lahko razdelimo v tri sklope:

• šola (preverjanje znanja, naloge, govorni nastopi, sošolci in drugi učenci, učitelji …),
• dom oz. družina (slab odnos med staršema, nekakovostno ali časa z družino (ali odsotnost druženja), nezanimanje staršev za otroka, visoka pričakovanja …) in
• otrok sam (introvertiranost, občutljivost, perfekcionizem in druge osebnostne značilnosti).

Ni pa vsak stres slab. Poznamo pozitiven in negativen stres.

Določena količina stresa omogoča otrokom zdravo tekmovalnost v razredu in obšolskih dejavnostih. Na ta način otrok poskuša doseči boljši rezultat. Metuljčki v trebuhu pred preizkusom izboljšajo uspešnost. O negativnem učinku stresa pa govorimo takrat, ko se otrok počuti, da je nekaj nemogoče narediti in da se od njega zahteva preveč.

Kako lahko ukrepa starš, učitelj in nenazadnje, kaj lahko naredi tudi otrok sam?

Starši:

• otroka poslušajte in opazujte, bodite pozorni na izraz tesnobe,
• pogovorite se o njegovih občutkih,
• s pomočjo možganske nevihte najdite načine, s katerimi mu boste pomagali počutiti se bolje,
• prepričajte se, da dovolj spi,
• poskrbite, da njegov dan ne bo prenapolnjen z raznimi aktivnostmi, pri starejših otrocih bodite pozorni, da tega niso naredili sami,
• razmislite o tem, kaj doživljate kot uspeh in kako svoja prepričanja prenašate na svojega otroka,
• omejite količino časa, ki ga otrok preživi pred televizijo, računalnikom in drugimi sodobnimi tehnologijami,
• več časa preživite skupaj,
• vsaj en obrok na dan uživajte skupaj.

• razmisli o tem, kaj mu pomeni uspeh,
• ne teži k popolnosti in preveliki meri tekmovalnosti,
• se vpraša, če težnja k visokim ocenam omejuje čas, v katerem je kreativen in ustvarjalen.

• naučijo učinkovitega upravljanja časa,
• organizirajo,
• razmislijo o svojih prioritetah,
• pričnejo učiti prej ali sproti in ne odlašajo.

• odkrijejo vzrok stresa,
• se ga, kolikor je le možno, znebijo,
• se pogovorijo s šolsko svetovalno službo ali drugim strokovnjakom,
• pričnejo razmišljati pozitivno,
• se pričnejo ukvarjati s stvarmi, ki jih veselijo,
• sestavijo urnik svojih popoldanskih aktivnosti, v katerega obvezno vključijo tudi prosti čas,
• dovolj spijo,
• poskrbijo za svojo aktivnost,
• najdejo tudi čas za relaksacijo in zabavo.

• z vidika stresa razmislite o preizkusih znanja in domačih nalogah,
• pohval ne objavljajte javno – na spletni strani, v glasilih,
• udeležite se predavanja ali seminarja o stresu v šoli in razredu.

Stres med otroki je tematika, o kateri se premalo govori, hkrati pa pomembno vpliva na otrokovo življenje zdaj in v odraslosti.

Na Akademiji dosežkov organiziramo delavnico Premagovanje stresa, ki je namenjena osnovnošolcem, srednješolcem in študentom. Poteka vsak torek od 18:10 do 18:55. Učimo se prepoznavati stres, se soočamo s svojimi strahovi, prepoznavamo stresorje, ki nas najbolj obremenjujemo, še podrobneje spoznavamo znake stresa in čustvena stanja, s katerimi se srečujemo, gradimo svojo samopodobo, se učimo aktivnega poslušanja in reči ne, s pomočjo igre vlog raziskujemo neobičajne komunikacijske vzorce in razmišljamo o vlogah, ki jih prevzemamo v komunikaciji z drugimi.

Več o delavnici: http://www.akademija-dosezkov.si/solar/90-premagovanje-stresa, prijave na 041 914 788 in info@akademija-dosezkov.si.