V kraju Chattanooga v okrožju Tennessee v ZDA je Jernej na osnovi predhodne kvalifikacije v letu 2016 imel možnost tekmovati v disciplini na svetovnem prvenstvu – v disciplini polovični ironman. To pomeni triatlon tekmo, ki vključuje 1,9 km plavanja, 90 km kolesarjenja in 21 km teka v eni sapi.
Tekma je bila 10. 9. 2017. Kljub težavam z zdravjem nekaj dni pred tekmo je Jernej štartal na tekmi, ki je bila res vredna naziva svetovno prvenstvo, saj jo je odlikovala njena zahtevnost. Med 90-kilometrsko razdaljo na kolesu je bilo treba premagati 1039 m višinske razlike. Zaznamoval jo je 10-kilometrski vzpon hitro po štartu. Ravno tako je 21-kilometrska tekaška trasa pomenila velik izziv, saj je bilo na njej treba premagati 296 m »višincev«.
Jernej je tekmo uspešno končal s časom 4.54 (ure). Povedal je, da je bila to najtežja tekma v njegovem življenju. Glede na zdravstveno stanje je moral tekmovati z nekaj rezerve, vendar je kljub temu na tekmi, kjer je štartalo preko 2000 tekmovalcev, dosegel 125. mesto v kategoriji.
Že sama kvalifikacija, ki je pogoj, da na tekmi sploh sodeluješ, je nekaj izjemnega. Jernej je ciljal nekaj 10 mest višje, vendar se je bilo treba prilagajati situaciji in iz danega trenutka iztržiti največ. Verjamem, da je pred njim še mnogo izzivov, spremljam njegov športni razvoj. Zelo dobro se zavedam njegovih odrekanj in čez kaj vse je moral, da je prišel do tega. Nanj sem izredno ponosen.
Naslednjih 14 dni sem se sam posvečal še zadnjim treningom za mojo tekmo. Mojo tekmo je sestavljalo 3,9 km plavanja, 186 km kolesarjenja (običajno 180 km – na tej tekmi nekoliko več) in 42 km teka. Ironman je tekma pod okriljem svetovne Ironman federacije in velja za kvalifikacijsko za svetovno prvenstvo na Havajih 2018.
Na dan tekme, 24. 9. 2017 zjutraj, sem bil dobro razpoložen. To je bila moja 6. ironman tekma, vendar sem imel od zadnje tekme 4 leta tekmovalnega premora. To je pomenilo, da je bil glavni cilj prečkati ciljno črto tekme.
V vseh treh disciplinah sem do neke mere taktiziral. Tudi moja tekma, kar se tras tiče, ni bila običajna ravninska. Na 186 km kolesarjenja je bilo 1426 m »višincev«, prav tako, kar je neobičajno za trase maratona na ironman tekmi, tudi na maratonu 209 m »višincev«. Po 11 urah in 53 minutah sem prečkal ciljno črto.
Na moji tekmi je štartalo 2600 tekmovalcev. Skupno sem zasedel 323. mesto. V svoji kategoriji pa sem med 310 tekmovalci dosegel 54. mesto. Statistika tokrat ni bila tako pomembna, vendar sem tudi s tem zadovoljen.
Kraj Chattanooga, v okolici katerega je bila tekma, nas je fasciniral s svojo lepoto. Plavali smo v reki Tennessee, kolo vozili po Lockout Mountain in tekli v njeni okolici preko mostov, po mestu in okolici. Resnično čudovito okolje in enkraten ambient. Cilj je torej bil dosežen. Obe tekmi sta pod streho. Duša vsakega od naju izpolnjena ter čustveno bogatejša. Pot po ZDA nas je ponesla čez zvezne države Georgia, Tennessee, Illinois, Missouri in Florida. Večja mesta, ki smo jih obiskali, pa so: Atlanta, St. Louis, Miami, Daytona in Orlando. Pot med njimi je bila dolga preko 6000 km. Izkušnja nas je obogatila na osebni ravni kot tudi na drugih področjih. Realizacija projekta je bila bistveno lažje izvedljiva zaradi pomoči kar nekaj sponzorjev – donatorjev, katerim zahvala seveda sledi na osebni ravni.