V čem je največja strateška prednost občine Kanal ob Soči v prihodnjih štirih letih?

/.../ Izkoristiti moramo svojo prepoznavnost na področju gospodarstva, športa, kulture in turizma.

Zakaj kandidirate za župana?

/…/ V občinsko dogajanje bi rad vključil nove ljudi z novimi idejami, … .

Miran Ipavec, predvolilna kampanja za župana, Kanal, oktober 2002

/…/Izkoristiti možnosti treh umetnih jezer, toplega vrelca v Ročinju, kolesarske poti iz Nove Gorice, ostanke prve svetovne vojne, stoletne Bohinjske proge, Poti treh svetišč, ostale kulturne dediščine in ponudbe domače hrane za turistične namene. …

Andrej Maffi, predvolilna kampanja za župana. Kanal, oktober 2010

Pogled nazaj

Po drugi svetovni vojni, pred priključitvijo, je bilo v Kanalu in Gorenji vasi štirinajst lokalov predvsem s pijačami, pa tudi dve restavraciji s prenočišči. Pred štiridesetimi leti je Kanal imel turistično pisarno na »placu«, kamp (486 nočitev) s sprejemno pisarno; v Soško dolino ja vabil Turiste slikoviti Kanal z naslovnice prospekta Dolina Soče. Prišlek v Kanal je leta 2000 lahko jedel pri Križniču, pri Petrucki in v piceriji Fontana. Leta 2003 je bila odprta samo slaščičarna na »placu« in »vinotoč« pri šoli.

Sedanja občinska gospodarska slika: v Anhovem ostaja Salonit s cementom in tlakovci, Esal s kritino in trgovina oziroma prevozništvo; v Desklah gostilna, picerija, bife, dve storitveni dejavnosti, trgovina in pošta; v Plavah gostilna in tri obrtne delavnice, elektrarna, okrepčevalnica na Dolgi njivi ter prenočišča v Zagori in kmečki turizem na Vrtačah; v Kanalu so poleg Plastika še štirje obrtniki, gostišče, slaščičarna, bife, tri trgovine, pošta, banka in trije objekti s prenočišči; v Ročinju gostilna s prenočišči, bife in bar, pod Ježo planinski dom z 20-imi ležišči ter elektrarni Doblar in Avče. Večina prebivalcev odhaja na delo izven občine, ostali so zaposleni v trgovini ali javnih podjetjih in ustanovah ali pa se ukvarjajo tudi s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom in čebelarstvom.

Priložnost in gibalo razvoja občine Kanal ob Soči je iskati v turizmu.

Najnovejši podatki za Evropo potrjujejo, da je turizem naravnan k doživljanju naravne in kulturne dediščine z 21-odstotno letno rastjo najhitreje rastoča tržna niša (Marjeta Keršič Svetel, PN 5. 3. 2010). In tega ima naša občina v izobilju, pri čemer se lahko vključujejo tudi različne negospodarske in gospodarske dejavnosti.

Turistične nočitve pred pol stoletja in danes

Pred pol stoletja je v vsaki sedanji Soški občini nudil gostinske storitve s prenočiščem po en hotel. S sindikalnimi domovi je že takrat bila najmočnejša bovška občina. Kanalskim nočitvam v hotelu Neptun pa je izdatno prispeval tudi kamp, kjer so prevladovali holandski in belgijski turisti. Kot srednješolec sem poleti delal v turistični pisarni na »placu«. Poleg menjave tujih valut sem vodil tudi turistično statistiko, ki je leta 1963 izkazala 327 turistov in 327 nočitev, torej so enkrat prespali. V letu 1995 pa je 954 gostov prenočilo v kampu kar 2146-krat, torej več kot dvakrat (Vir: Od začetka do danes, 2008).

Leta 2010 je bilo v naši občini osem ponudnikov prenočišč s skupno sto posteljami in 614 gostov je prespalo 817-krat, torej je gost povprečno bival 1,2 dneva.

Vseh nočitev v letu 2010 je bilo 817 ob 100 razpoložljivih posteljah. Lansko ugodno poletje je povsod nudilo večji turistični obisk. V kanalski občini je bilo 1253 nočitev in to spet samo v treh poletnih mesecih. Če upoštevamo, da je bila polovica teh nočitev realiziranih v kampu in ostala polovica na več kot stotih posteljah (Vir: TIC Kanal) je bila v poletnih mesecih izkoriščenost le-teh 4,5%, torej letno 1,15%.

Izplen je bil dokaj klavrn, da ne rečem blizu ničli. Investicija v turistično posteljo se tako sploh ne povrne. Nič ni čudnega, če so se v preteklosti ustvarjene »prenočitvene postelje« spreminjale v »oddajanje stanovanj«. Se bodo tudi sedanje?

Turizem v dolini Soče 2010 in 2011

                         Občina Kanal         Bovec                Kobarid           Tolmin               Brda

2010 nočitve                  817          197.783                76.501            32.354               13.809

gostje                              614            72.466                29.892            10.740                9052

prenočili                          1,2x              2,5x                    3,0x                  1,2x                   1,5x

postelje                           100                                                                                               412

2011 nočitve                 1253            215.000                94.114           47.275            16.036

gostje                                                  79.000                                                                 10.653

prenočili                                              2,7x                                                                      1,52x

Torej Občina Tolmin je imela 40-krat, Kobarid 90-krat, Bovec 200-krat in Brda 15-krat več nočitev, opravljenih v celem letu in z močnejšo poletno sezonsko komponento, medtem ko se v kanalski občini pojavljajo turisti samo v treh poletnih mesecih.

Delež naše občine v nočitvah Soške doline predstavlja štiri tisočinke

Kanal je pred desetletji veljal za biser Soške doline v turizmu, sedaj je osamelec ob reki sto dvajset tisoč turistov. Že pred leti županu in predsedniku turističnega društva poslani predlog revitalizacije Kanala in kanalskega turizma je ostal brez odmeva. Ponovno ponujam »korak v pravo smer«, da se bomo lahko v prihodnjih letih približali sosedom, briški, tolminski in kobariški občini, ki so se lani lahko hvalile s 157 tisoč nočitvami. Briška s 412 posteljami in šestdesetimi usposobljenimi vodniki in komenska občina (na 210 posteljah je dosegla 5000 nočitev) vidita v reorganizaciji dosedanjega delovanja vzpodbudo nadaljnjega turističnega razmaha.

Stanje turistične infrastrukture v občini

Informativni turistični tabli, ki sta postavljeni ob soški cesti dejansko dezinformirata potencialne goste. V Desklah ponujata prenočišče, a turističnih postelj tam ni, v Kanalu pa so, a mimo vozečim tega ne povesta. Že pred desetletjem urejene, označene in z odlično zgibanko pospremljene Poti treh svetišč so v Kanalu promovirane na panoju, postavljenem na slabo opaznem mestu, nevzdrževane poti pa kličejo gospodarja. Šele v drugi dekadi enaindvajsetega stoletja so usmerjevalne tablice ob glavni cesti končno dobili tudi nekateri objekti javnega značaja.

Dobrodošlico v sramežljivi oddaljenosti sporočata turistom tudi dva nedavno nameščena panoja. Namesto da bi bila na »placu« v Kanalu in Desklah, sta postavljena na odmaknjenih parkiriščih. Pano v Desklah je največkrat zakrit s tovornjaki, kanalski pa »govori« poletnim gostom, ki parkirajo v kampu. Izbrana vsebina obeh ne postreže z običajnimi turističnimi informacijami, mikro lokacijami naravne in kulturne dediščine ter z gostinsko in prenočitveno ponudbo, ampak z informacijami o gradbeniku, AHA Plastiku, Esalu, mejah Krajevnih skupnosti. Na »klic iz ljudstva« so bili naposled le restavrirani tudi spomeniki kanalskih velmož. In kako se bo naša občina šla turizem brez turističnih vodnikov? Občina Brda se ponaša s 60-imi. Odlok o turističnih vodnikih, ki so ga sprejeli kanalski občinski svetniki, ostaja brezpredmeten, če mladi kandidati ne bodo videli pozitivnih sprememb v oživitvi kanalskega turizma. Na zdnji razpis se ni prijavilo niti deset kandidatov, kar je bil minimum za izvedbo izobraževanja.

Kako naprej?

V predvolilnem času smo slišali veliko besed o neizkoriščenem naravnem in kulturnem bogastvu kanalske občine. Sedaj pa bo treba preiti od besed k dejanjem in v občinskih glavah opraviti »inventuro« stanja ter potencialnim izletnikom-obiskovalcem promovirati »dane sadeže narave in kulturno dediščino«. Tako bi se obiskovalci številnih prireditev laže odločili za vsaj nekaj dni počitnikovanja ali bivanja v naši občini.

Enodnevne prireditve namreč ne potrebujejo stotih slabo izkoriščenih postelj, turiste bomo lahko obdržali predvsem z urejenimi, označenimi in promoviranimi kolesarskimi in pešpotmi med atraktivnimi danostmi naravne in kulturne dediščine; z usposobljenimi komunikativnimi vodniki in z atraktivnimi dnevnimi oziroma tedenskimi programi. Torej bi morali vzpostaviti primerno opazno turistično infrastrukturo v smislu »razpršenih gostišč«, kar je na podobnih območjih doma in v tujini že desetletja normalna in uspešna praksa.

Na primer, predlanskoletna gosta prenočišča Pr' Cerovščku sta na poti z Dunaja v Piran prenočila v vnaprej izbranem Kanalu samo zato, da bi dopoldne uživala v hoji v naravi, saj sta imela v avtu pohodno opremo. Pred leti vzpostavljena in s prospektnim gradivom ter s predstavitvenim, žal, skritim panojem promovirana in slabo označena Pot treh svetišč je bil zanju zaradi dolžine neprimeren predlog. Sprehod do »Kapelice« ali po trim stezi pa prekratek. Ostale, neoznačene poti so znane samo domačinom, ki pa ne potrebujejo turističnih prenočišč. Svetoval sem jima sprehod z Razdrtega na zlahka opazni Nanos.

Kolesarska četverica iz Padove me je na poti s Trbiža do Gorice, od Mosta na Soči do Avč, presenetila s kolesarjenjem po levem bregu Soče, po gozdnih poteh?! Kolesarsko pot od Solkana do Prilesja bomo dobili v treh letih na račun briškega vodovoda z Mrzleka. Od Avč do Mosta pa jo že imamo, samo da moramo to najprej povedati sebi in nato še tujcem. 

Predlog konkretizacije za začetek

V občinskih planih bi morali oblikovati strategijo razvoja turizma, ki ob že prepoznavnih kanalskih atributih (vrhunska odbojka, galerija Rika Debenjaka, festival Kogojevi dnevi, Liški pustje; ter uveljavljenih prireditvah, kot so kulturni dnevi v Desklah, pust v Morskem, pohod Po stopinjah Valentina Staniča, salamiada v Plavah, praznik žganja v Morskem, skoki z mostu v Kanalu, praznik medu na Britofu, glasbeni festival na Kontradi, praznik kostanja v Ligu, »mušje« dirke v Levpi…. ) promovira tudi naravno in kulturno dediščino kanalske občine. To pomeni, da bi se morali zgledovati pri sosednih občinah; ustrezno urediti objekte, jih opremiti z informativnimi in usmerjevalnimi tablami, prospekti, razglednicami, usposobiti vodnike, ponujati avtohtone spominke, izdelke in pridelke.

K večji prepoznavnosti bi prispevala uvedba in trženje blagovne znamke nadzorovane ekološke pridelave (jabolka, jabolčnik, jabolčni kis, salame, žganje, zelišča, med, vino …). Ciljni trgi so najprej Slovenija, z obmejno lego pa tudi Furlanija v Italiji, Koroška v Avstriji in Bavarska v Nemčiji. Zato bi promocijske materiale morali tiskati v dveh sosedskih jezikih. Konkurenčne prednosti seveda izhajajo iz originalne avtohtonosti ponudbe. Projekt bi lahko realizirali v treh letih, s tem da bi vzporedno tekle še druge dejavnosti. Z učinkovito organiziranostjo bi lahko poskrbeli za primerno število izšolanih vodnikov, za pretežni del osnovnega obveščanja, urediti bi morali naravne in kulturne znamenitosti ter jih označiti, pripraviti programe in poskrbeti za zabavo ne samo prehodnih, pač pa tudi stalnih gostov, da bi s tem podaljšali bivanje turistov.

Nekaj konkretnih predlogov

Na avtocesti je potrebno dopolniti reklamni pano za Tolmin in Kobarid še s Kanalom, izdelati in postaviti je potrebno štiri panoramske panoje kanalske občine z začrtanimi peš- in kolesarskimi potmi, ki vodijo med vrisanimi kulturnimi in naravnimi znamenitostmi. Dopolnjuje naj jih tudi seznam le-teh, pa tudi gostinskih objektov in prenočišč ter priporočenih dostopov oziroma parkirnih mest za ribolov in plavanje ob Soči. Lokacije za panoje bi lahko bile Dolga njiva, glavna trga v Desklah in Kanalu ter v Ročinju pred Grozdom.

Na glavnem trgu v Kanalu bi morali izdelati in postaviti pano naselja Kanal z vrisanimi in navedenimi kulturnimi objekti, na terenu bi bilo nato potrebno označiti vse začrtane znamenitosti kulturne in naravne dediščine in poskrbeti za usmerjanje turistov že od glavne ceste. Na podoben način bi morali označiti pešpoti ( Po stopinjah Valentina Staniča, Plave-Vodice, Plave-Korada, Kanal-Jezero na Kanalskem Vrhu-Jelenk, Kanal-Kapelca, Kanal-Marijino Celje, Doblar-slapovi pod Ježo, Ročinj-Čičer, …) in kolesarske poti ( Mrzlek-Prilesje-Kanal-Avče-Most na Soči, po Kanalskem Kolovratu in ob Idriji, Loge-Jezero na Kanalskem Vrhu, po Banjški planoti, …), usposobiti komunikativne turistične vodnike, pripraviti dnevne in večdnevne programe z ogledi in jih promovirati.

Financiranje turističnega razvoja pa bi moralo temeljiti na izkoriščanju sredstev, ki jih država in Evropska zveza razpisujeta za financiranje podjetniških projektov na razvojno omejevanih obmejnih območjih, kamor občina Kanal ob Soči še spada, nato pa na lastnih sredstvih investitorjev, sredstvih občinskega proračuna in sredstvih sponzorjev.

Za zaključek

Najnovejši podatki za Evropo potrjujejo, da je turizem naravnan k doživljanju naravne in kulturne dediščine najhitreje rastoča tržna niša. In tega ima naša občina v izobilju. Torej priložnost in gibalo razvoja občine Kanal ob Soči je iskati v turizmu, pri čemer se lahko vključujejo tudi različne negospodarske in gospodarske dejavnosti.