Meseca junija se vsi veselimo. Zlasti letos, ko je po obilnem deževju le posijalo sonce. Temperature so višje in čas je, da se znebimo dolgih rokavov. Končno lahko oblečemo poletna oblačila. Junij je dobrodošel tudi za otroke, saj končno zaključijo vse šolske obveznosti. Otroci iz PGD Horjul pa poleg tega pričakujejo še gasilsko kampiranje. Letos smo se odpravili že na 4. kampiranje, ki je potekalo na Pokojišču.
Težko pričakovan tridnevni odklop se je začel v petek, 14. 6, ko smo se v popoldanskih urah odpeljali proti Borovnici ter se po strmi cesti povzpeli proti Pokojišču. Naš prostor za kampiranje je bil pri gasilskem domu. Na začetku so starejši fantje pomagali pri postavitvi šotora, punce pa so naredile zastavo, ki je krasila vhod šotora. Petek smo izkoristili za igranje nogometa, odbojke in drugih iger. Po večerji je sledilo druženje ob ognju, ki so ga postavili otroci. Sobota je bila rezervirana za pohod in različne igre. Po zajtrku smo se odpravili na pot, kjer smo se smejali ob zanimivih zgodbicah otrok, zabavali s prenašanjem vej in za nazaj drug drugega bodrili, saj so bile noge že težke. K sreči smo s seboj imeli sendvič in Frutabelo, ki sta nam dala novih moči. Najbolj smo bili veseli, ko smo se vrnili nazaj. Kljub utrujenosti so otroci ob vrnitvi spet čudežno dobili energijo in se že podili za žogo. Po kosilu so sledile težko pričakovane vodne igre. Prenašanje mokre gobe, posodic z vodo, pokanje vodnih balončkov z usti in plazenje po mokrem polivinilu so bili polni smeha. Na koncu ni manjkal niti vodni dvoboj med otroki in mentorji, ob koncu katerega smo bili vsi mokri. Večer smo zopet preživeli ob ognju, kjer so skupine popestrile dogajanje s skeči. 

Prehitro je prišla nedelja in z njo zadnji dan našega kampiranja. Izkoristili smo jo za pridobivanje znanja iz prve pomoči na različnih točkah. Mentorji so predstavili položaj za nezavestnega, oživljanje, povijanje ran ter namestitev poškodovanca na nosila. Svoje znanje so skupine nato prikazale na zadnji točki. Najprej so z brentačo pogasile maketo goreče hiške ter nato oskrbele poškodovanca v njej. Potem so sledile štafetne igre, kjer so otroci zopet zagrizeno tekmovali. Zadnji dan smo zaključili z nogometno tekmo, kjer so fantje v vlogi Liverpoola in Chelsea odigrali finale lige prvakov, punce pa so jih medtem spodbujale s tribun. Po tekmi smo vzeli vsak svoj nahrbtnik ter se polni lepih spominov vrnili nazaj domov. Lepo je, ko vidiš, kako malo je treba, da otroške oči napolniš z iskrico. Ko lahko enostavno pozabiš na telefon in vse druge pametne naprave. Druženje in narava sta pravi recept za dobro voljo in smeh ob tem, ko si opraskaš koleno ali dobiš kakšno buško. Tako vsaj veš, da si se imel lepo. In če povzamem otroške želje: »Drugo leto gremo spet, ane?«

ŠZ