Izredni profesor
dr. Peter Mikša je v sredo, 18. aprila, imel v planinski koči PD
Blagajana Polhov Gradec na Ravneku vabljivo predavanje z naslovom Slovenci in
gore. Dr. Peter Mikša živi v Babni Gori, je doktor zgodovinskih znanosti,
zaposlen je na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Je tudi avtor več knjig o slovenskem alpinizmu. V več kot enournem predavanju
nam je z besedo, sliko in glasbo osvetlil, kako Slovenci v svojo prepoznavnost
vključujemo gorski svet.
Ta zavest se je kalila v teku zgodovine, dr. Mikša je obdobje razdelil na več
podobdobij. Začelo pa se je proti koncu 19. stoletja, ko smo se Slovenci v
gorah otresali nemškega vpliva. Pri tem je imel odločilno vlogo župnik na
Dovjem Jakob Aljaž. Odkupil je vrh Triglava in tam postavil zavetišče – stolp
in ne križ, kot je bila navada na nemški strani. S tem je pokazal svojo
samostojnost. Aljaževo delo je v nekem smislu po prvi svetovni vojni nadaljeval
Turistovski klub Skala, katerega član je bil tudi Klement Jug, začetnik
slovenskega alpinizma. Njegovo plezanje je odraz prizadevanja za slovensko
veljavo, saj se je takrat v stenah bilo prvenstvo med slovenskimi in tujimi
plezalci. Odnos do gora se kaže tudi v filmski umetnosti. Prvi slovenski
celovečerni film V kraljestvu Zlatoroga (1931) ima za podlago folklorno
izročilo, temu pa je že čez eno leto sledil drugi celovečerni film – Triglavske
strmine (1932). A tudi v likovni umetnosti najdemo odmeve slovenskih gora.
Spomenik slovenske Moderne na ljubljanskih Žalah, ki je počivališče Ivana Cankarja,
Otona Župančiča, Josipa Murna Aleksandrova in Dragotina
Ketteja, je oblikovan v treh v višino vzpenjajočih se plošč. Tudi v
arhitekturi Plečnikovih del najdemo sledove Triglava. Narodno-zabavna glasba je
polna vsebin slovenskih gora, konec koncev so se taki motivi znašli tudi na
znamkah, mogoče pa jih je videti tudi na proslavah. Triglav je tudi pomemben
del slovenskih državnih simbolov, obris Triglava je v slovenskem grbu in s tem
tudi na zastavi.
Prav tako je z gorami povezan šport, pri čemer prednjači smučanje. Delež »hribovskih«
športov pri športnem udejstvovanju je dr. Mikša dokazal s podatkom, da je
skoraj 50 odstotkov športnikov leta,
odkar se podeljuje ta naslov, bilo s področij, ki so povezani s hribi, z
gorami. Ena glavnih misli na predavanju je bila, da ima Slovenija, kljub temu
da po statističnih podatkih ni alpska dežela, v svoji identiteti močno zavest
gorskih navezav, kar je bilo opazno tudi ob razglasitvi slovenske
osamosvojitve.
Predavanje je celovito, s pogledom v preteklost in z novejšimi podatki in
ugotovitvami približalo dejstva, ki jih poznamo, a se nam zdijo samoumevna,
zato je smiselno, da o njih beremo in jih razglašamo.
Milka Bokal