V Šentjur smo se odpravili v mesecu požarne varnosti, 2. oktobra. V gostilni Jug smo si privoščili toplo malico, nato pa je sledil vodeni ogled muzeja Rifnik (z gospo Alenko). Muzej stoji nasproti župnijske cerkve sv. Jurija. Arheološka razstava obsega 600 eksponatov, razstavljenih v vitrinskih sklopih, ki predstavljajo obdobje od pozne kamene dobe do srednjega veka. Na ogled je tudi rekonstrukcija prazgodovinske hiše in obiskovalec se lahko pouči o oblačilni kulturi tistega obdobja.
Ogledali smo si tudi sobo New Swing Quarteta, v nadaljevanju pa Ipavčevo rojstno hišo, ki stoji v starem trškem jedru že od leta 1760. Sledil je naslednji ogled, muzej Južne železnice. Ob prihodu na železniško postajo sta nas sprejela g. Bučar in ga. Jožica. G. Bučar je bil dolgoletni vodja železniške postaje Šentjur. Z velikim zanimanjem smo prisluhnili pripovedovanju o njeni zgodovini. Sograditelj Južne železnice je bil arhitekt in dr. matematike Carl von Ghega, ki je bil star komaj 16 let, ko je zasnoval ta projekt. 11. julija 1883, ob 600-letnici Habsburške monarhije na Štajerskem, je na postajo Šentjur z vlakom prvič prispel cesar Franc Jožef I. Pričakala ga je velika množica ljudi, z županom Gustavom Ipavcem na čelu, ki ga je cesar leta 1905 odlikoval z zlatim križcem s krono. V muzeju smo si ogledali tudi preostale razstavne eksponate, kar je bilo še posebno zanimivo.
Nato pa smo se odpeljali h gasilcem v Slivnico. Sprejel nas je predsednik veteranov in tovariš Stanko Artiček, častni poveljnik in dobitnik kipca Matevža Haceta. Po prijetnem klepetu se nam je pridružil tudi predsednik društva Janko Dolšek. Povedal je, da je društvo praznovalo 60 let, da ima 25 operativnih članov, medtem ko po matični knjigi šteje približno 190 članov. Je društvo druge kategorije, vozni park je star v povprečju 15 let. Imajo 4 gasilske tekmovalne desetine. Izobraževanje do Iga poteka na njihovi lokaciji za celotno zvezo. Imajo tudi vadbeni park. Na leto izvedejo od 2 do 3 intervencije, sledijo travniški požari zaradi železnice, v zadnjem času posredujejo tudi ob poplavah in plazovih. Pokrivajo približno 800 gospodinjstev.
Po klepetu so nam postregli s kozarčkom domačega vina, poveljnik Martin Cmok pa nas je pospremil še na ogled Slivniškega jezera z avtobusom. Povedal je, da je jezero umetno, nekateri mu pravijo Kozjansko morje. Globoko je od 14 do 20 metrov, služi za ribarjenje, obiskovalci se lahko sprehodijo okoli jezera in na njem tudi jadrajo. Obdaja ga neokrnjena narava in ptičji rezervat, kjer živi kar 130 vrst ptic.
Ekskurzijo smo zaključili s kosilom pri Bohorč v Šentjurju, kjer nas je pričakal in pozdravil tudi podpredsednik GZS, tovariš Janko Cerkvenik.
Za GZ Dolomiti Anica Tomšič