V Gledališču Ristori je bilo v petek zopet veselo, saj so ob dnevu emigranta zopet lahko izvedli tradicionalno prireditev s pomembnimi gosti.

Župan Občine Bovec Valter Mlekuž se zaradi neodložljivih drugih obveznosti dogodka ni mogel udeležiti, tako kot tudi župana sosednjih Občin Kobarid in Tolmin ne, zato se je opravičil, Občino Bovec pa je zastopal Milan Štulc. Dan emigranta v Čedadu že vse od leta 1964 tradicionalno poteka 6. januarja, namenjen pa je ohranjanju spomina na usodo ljudi, ki so bili zaradi težkih razmer prisiljeni zapustiti svoje domove in oditi v izseljenstvo. V domače kraje so se vračali za božične praznike, okoli 6. januarja pa so se vračali v tujino. Vsako leto pa na dnevu emigranta ocenijo tudi aktualno stanje slovenske narodne skupnosti v Kanalski, Nadiških in Terskih dolinah ter Reziji ter iščejo poti in rešitve za prihodnost.

Dvorana Gledališča Ristori je bila polna, najprej pa je vse zbrane nagovorila županja Občine Čedad Daniela Bernardi. Pozdrav – dober dan – je namenila v slovenščini, nato pa je izpostavila velik pomen sodelovanja vseh:

»Vsi smo ena velika družina, dan emigranta pa tradicija, ki jo je treba ohraniti in jo predati novim generacijam,« je dejala med drugim.

Nato so na oder povabili ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki je ob zahvali Beneškim Slovencem za vztrajanje poudaril predvsem dejstvo, da je prihodnost v povezovanju in sodelovanju:

»Moja zahvala, pohvala in poklon gre vsem slovenskim organizacijam, ki gojite slovensko kulturo in identiteto ter hkrati tudi italijanskim mestom, ki razumejo položaj Slovencev, ki sprejemajo in se zavedajo, da nas ta raznolikost še kako bogati. Počaščen sem, da s pomočjo krovnih organizacij to tradicijo z enoletnim premorom nadaljujete že šest desetletji. Pomembno je, da se iz preteklih dogodkov nekaj naučimo, predvsem pa je pomembno, da snujemo skupno prihodnost. Vedno poudarjam, da je ta čezmejni prostor edinstven v Evropi. Je preplet različnih kultur, narodov, in dejansko smo Evropa mi. Mi ljudje, ki živimo tukaj, ki se dopolnjujemo in si izkazujemo pozornost in medsebojno spoštovanje, zato lahko in zmoremo graditi skupno prihodnost,« je poudaril Arčon. Spomnil je tudi na priložnosti, ki jih za ta prostor prinaša projekt Evropska prestolnica kulture, ki bo leta 2025 v Novi Gorici in Gorici. Izpostavil je še, da bo Slovenija v naslednjem obdobju namenila posebno pozornost videmski pokrajini in dodal, da verjame, da bosta to podprli tudi Italija in dežela Furlanija-Julijska krajina.

Navzoče je nato v imenu slovenskih organizacij iz videmske pokrajine nagovoril član vodstva SSO Igor Jelen, ki je opozoril predvsem na demografsko upadanje slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini ter njeno družbeno razdrobljenost:

»Svet se je v vseh teh letih zelo spremenil, saj smo doživeli prave revolucije v gospodarstvu, kulturi in komunikacijskih tehnologijah, nekatere zadeve pa so ostale enake kot nekoč. Predvsem veselje in zadovoljstvo, da se zopet srečamo. In to mora ostati tako tudi naprej, kjerkoli že se bomo srečevali. Danes nočem pretirano izpostavljati težav, s katerimi se vsakodnevno srečujemo, številke pa kažejo obupno stanje. Demografija je tisto, kar nas spravlja v obup, za nas, ki živimo dan za dnem na tem območju, v naših vaseh in dolinah, ki se praznijo, pa pomeni to neko razdvojenost in šibkost. Da si pri tem ne moremo pomagati, je za nas najslabše in je težava na prvem mestu, s katero se skušamo vsaj delno soočati in reševati. Živimo na območju, kjer tudi zgodovinsko nismo imeli takih priložnosti, kot so jih imele druge manjšine. Strateški cilj je pridobiti nazaj, kar smo izgubili in nadoknaditi zamujeno,« je med drugim izpostavil Jelen in problem identitete izpostavil za ključnega. Opozoril je tudi na pomen širjenja znanja slovenskega knjižnega jezika in ohranitev krajevnih narečji.

»Benečija, Nadiška in Terske doline, Kanalska dolina in Rezija so središče Evrope, kar med drugim dokazujejo tudi zaščitni zakon, špetrska dvojezična šola ter časopisa Novi Matajur in Dom,« je omenjeno območje v svojem nagovoru opredelila senatorka v Rimu Tatjana Rojc. Ob navajanju, da je treba Benečijo šele odkriti, se je spomnila tudi težke preteklosti tega ozemlja, a hkrati poudarila njegovo današnjo družbeno in kulturno živost. Izrazila je tudi hvaležnost za lanski obisk bivšega slovenskega predsednika Boruta Pahorja na Senjamu beneške pesmi na Lesah:

»Nadiške doline potrebujejo podporo, vizijo ter skupen politični projekt okolju prijaznega razvoja, ki naj ljudi privabi nazaj,« je morda ključni stavek njenega izvajanja.

Za glasbene točke so poskrbeli ansambli Potoki muzikantje, BK Evolution, Ostajki in Pokriva nočiva, pevec Franco Giordano in zbor Dvojezične večstopenjske šole Pavla Petričiča iz Špetra, Beneško gledališče pa je ponudilo predstavo Ist san Berto v režiji Jasmin Kovic.

Župan Občine Bovec Valter Mlekuž je ob robu letošnjega dneva emigranta poudaril, kako pomembno je čezmejno druženje in sodelovanje Slovencev in tudi lokalnih političnih oblasti ter institucij:

»Sam vedno občutim veselje in zadovoljstvo Slovencev, živečih v zamejstvu, ko se z njimi srečujemo in si izmenjamo izkušnje. Veseli so vsake podpore, ki jim jo nudimo iz matične domovine, zato vem tudi, kako zelo veliko jim pomenijo udeležbe predstavnikov Ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu na prireditvah ob dnevu emigranta v Čedadu. Prav zato je tudi letošnja udeležba ministra Mateja Arčona že sama po sebi izjemnega pomena, še posebno težo pa imajo ministrove besede, da bo Slovenija v naslednjem obdobju namenila posebno pozornost videmski pokrajini, in njegovo prepričanje, da bosta to podprli tudi Italija in dežela Furlanija-Julijska krajina.«

Zapisal in foto: MILAN ŠTULC in ARHIV DAN EMIGRANTA