Njena zgodba se je začela pred dvanajstimi leti, ko je s prezgodnjim rojstvom presenetila mamo Rosano in očeta Florijana. ''Moja nosečnost je potekala normalno, nato pa so se pojavile bolečine v križu in po triindvajsetih tednih nosečnosti (torej 17 tednov prezgodaj) porod z jasnega,'' pripoveduje Rosana. Nastja je ob rojstvu tehtala 640 g in merila le 32 cm. Takoj so jo namestili v inkubator, kjer pa je prišlo do okvare pljuč in priklopili so jo na kisik. Zaradi možganskih krvavitev ob rojstvu in nerazvitih notranjih organov sta bila upočasnjena razvoj in rast, predpisana zdravila pa niso delovala. Družina je prvih pet mesecev preživela v porodnišnici, nato pa so se vrnili domov, v Borovnico.
Tekom let so določene diagnoze odpadale, ostala je cerebralna paraliza. Danes ima dvanajstletna deklica tretjo stopnjo te bolezni (od petih). Ovirano je njeno gibanje, ravnotežje pri hoji, govor in finomotorika, ima visoko dioptrijo. ''Drugače pa je Nastja naš mali lump. Vedno razume, kaj mora narediti, tudi če naju želi razjeziti,'' z nasmehom pripovedujeta Rosana in Florijan. ''Nikakor se ne počutiva prikrajšana ali kaznovana. Tamala je veselje, z njo uživava in jo s seboj vzameva, kamorkoli greva. Ne ustvarjava razlik. Razlike ustvarjajo drugi, saj nobeden nič ne reče, ampak vidiš njihove poglede,'' dodajata.
Vrtec je deklica obiskovala v razvojnem oddelku v Murglah, danes pa obiskuje Center za usposabljanje Dolfke Boštjančič Draga, pri Igu. V šoli ima logopeda, delovno terapijo, fizioterapijo, hipoterapijo (jahanje) in plavanje. Doma pa najraje kuha v svojem kuhinjskem kotičku, rada tudi ustvarja, barva in lepi, vleče črte in podobno. Mamici pomaga pri gospodinjskih opravilih, pomiva posodo, tlači perilo v stroj, pospravlja kopalnico in svojo sobo. Ob lepih dnevih pa gre z očetom na kolo, tricikel, prilagojen gibalno oviranim otrokom, s katerim premaga celo do tri kilometre. Enkrat na teden Nastjo obiščem tudi sama. Sem študentka specialne in rehabilitacijske pedagogike in z Nastjo se skupaj učiva, predvsem prek igre in ustvarjanja. Nastjina radovednost ne pozna meja, zanima jo prav vse, kar se dogaja, tako da v njeni družbi res nikoli ni dolgočasno.
Letos se je družina odločila še za enega člana, marca je v Borovnico prišla psička Grace. Izučena je za psičko pomočnico. ''Nastja ima zelo rada živali, vendar potrebuje ubogljivega, šolanega psa za spremstvo,'' pove Florijan. Tako sta se starša povezala z gospo Majo Golob iz psarne Hydrargium iz Črnega Vrha nad Idrijo, ki se ukvarja z vzgojo psov pomočnikov. Grace bo Nastji pomagala odpirati vrata, omare, prinašala ji bo stvari, kot so daljinski upravljalnik in copati, ter prižigala luči. Predvsem pa bo njena prijateljica, s katero se bosta lahko crkljali. Cena šolane labradorke je zelo visoka. Slepim osebam psa plača država, saj je opredeljen kot pripomoček, otroci s cerebralno paralizo pa nimajo te sreče. Florijan in Rosana sta šla torej v akcijo in iskala sponzorje. Nekateri so se odzvali, drugi ne. Junija letos sta pripravila tudi družabni dogodek v gostilni Godec v Borovnici, kjer sta psičko Grace uradno predala Nastji. Druženje je bilo sproščeno, za popestritev pa sta poskrbela Karmen s harmoniko in ansambel Mi trije s slovenske obale v sestavi Marijan Malikovič, Jadran Ogrin in Nelfi Depanger, z rock 'n' rollom.
''Zelo sem vesel odziva Kluba vrhniških študentov. Za Nastjo so zbirali denar na dobrodelni stojnici in jo tako tudi predstavili ljudem. Poleg tega Nastjo vedno povabijo na počitniške otroške delavnice, razne otroške predstave in tako naprej. Tamala ima te stvari izjemno rada. Prav tako pa so nam vrhniški študenti pomagali pri organizaciji družabnega dogodka, kjer smo Grace uradno predali Nastji,'' pove Florijan.
''Rada pa bi se zahvalila tudi preostalim donatorjem, to so Unichem, d. o. o., Petrol, Hypo-Alpe-Adria bank, trgovina Jurček, Coppis, BTC, Jože Molek, gostilna Godec, sodelavci in sodelavke iz Unichema, prijatelji in sorodniki, ki so pripomogli k temu, da je danes z nami tudi Grace,'' dodaja Rosana.
Hana