Zahvala za »veliko čaš hladne vode«

Njim, predvsem pa sodelavkam Župnijske karitas Borovnica in tajnici ter glavni organizatorki dogodka Damjani Košir, se je zahvalil župnik in predsednik ŽK Janez Šilar. Besede zahvale je namenil tudi vsem, ki so oddali svoj dar in »veliko čaš hladne vode«, pri tem pa spomnil na velike stiske, o katerih lahko beremo in na katere skuša na vse načine odgovarjati Slovenska karitas. »En kamenček v tem mozaiku je tudi vaš dar. Jezus je na nekem mestu rekel, da vsakdo, ki ponudi čašo hladne vode, ne bo izgubil svojega plačila. Je pa s tem plačilom problem, kajti morda nam kdo kdaj očita, da delamo to zato, da bomo prišli v nebesa, da bomo poplačani. A to ni tako. Dobrota, tista prava, stori, da pridemo v nebesa. Pravijo, da je to Božje plačilo posledica, ne cilj. Vsaka dobrota, dobro delo, požrtvovalnost ali žrtev stori, da se v srce naseli lep mir, gotovost, spoznanje, da ne živiš samo zase, ampak tudi za drugega. In tukaj je že plačilo, ki ga Jezus obljublja.«

Upanje je tisto, ko smo sposobni videti naprej

Poseben gost koncerta je bil generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič, ki je v svojem nagovoru največ besed namenil besedi »upanje« oz. geslu Tedna karitas in tudi novembrskega Klica dobrote in borovniškega dobrodelnega koncerta – »Upanje za vse.« »To je en manjši Klic dobrote, pa zelo iz srca. Lahko si predstavljamo mamo ob bolnem otroku, družino, ki ne zvozi čez mesec, človeka, ki je zabredel v odvisnost, osamljenega starejšega, ki je v zadnjih tednih življenja … Upanje je tisto, ko smo sposobni videti naprej, videti nekaj lepega.« Pri tem je spomnil na poplave, ki so marsikomu sicer vzele upanje. »Ampak ko so prišli ljudje s tako solidarnostjo in pomagali na vse možne načine, je to upanje pri mnogih ljudeh zraslo. Je pa res, da po dveh mesecih ljudje odidejo, stene odmevajo v prazno, problemi ostajajo.« Pojasnil je še, kako s finančno, materialno in psihosocialno pomočjo pomaga Slovenska karitas. »In kaj je tisto največje upanje, ki ga mi lahko prinesemo? To, da smo skupaj, da smo z njimi. In tako, kot je vaša Damjana tukaj, je v vsakem kraju tudi ena Damjana in ena Župnijska karitas. In upamo, da ljudje čutijo, da je Karitas z njimi in da je cela Slovenija z njimi. Ne smemo pozabiti na te ljudi, marsikateri bodo stisko doživljali ne samo eno leto, ampak tudi več let.«

Tudi Borovnica bi lahko bila pod vodo

K besedi je bil vabljen še župan Peter Črnilogar, ki se je pridružil mislim Šilarja in Tomažiča, s prisotnimi pa je delil razmišljanje, da je bila Borovnica tokrat obvarovana hudega, čeprav velja za poplavno območje, saj je na območju poplavnih hudournikov. »Pogovarjal sem se s projektantom, ki projektira naše protipoplavne ukrepe, ki je povedal, da če bi bili deležni takšnih padavin, kot so bile drugje, bi bil dobršen del Borovnice pod vodo. A mi smo imeli srečo in zanjo smo lahko hvaležni. To srečo pa je treba deliti naprej, zato smo ta večer tukaj.« Zahvalil se je vsem, ki so prišli in pomagali, prav tako Župnijski karitas Borovnica, »za vse, kar počne v našem kraju, da povezuje naše niti in pomaga ljudem, ne samo materialno, ampak tudi s sočutjem in razumevanjem.«

Od ljudske pesmi do plesne predstave

Raznolik program pa je obetala pisana druščina nastopajočih. Za ljudsko pesem, narodno zabavno glasbo in plesni program so poskrbeli Moški pevski zbor Štinglc, Žlahtne babe, Horjulski kvintet, Plesna skupina Žurerke, Lukavi Luka in Šmentane muhe, Vokalna skupina Virilis, Mladinski pevski zbor Osnovne šole Borovnica ter Ansambel Škof. Slednji so z legendarno pesmijo »Ostanimo prijatelji« še povzeli tokratno sporočilo koncerta in solidarnost, s katero smo se Slovenci po poplavah zopet izkazali.

Rok Mihevc