Da je bil to težko pričakovan dogodek, je pričala več stoglava množica občanov, ki se je zbrala pred knjižnico. Knjižničarka in povezovalka slovesnosti Simona Stražišar je najprej posebno dobrodošlico izrekla sorodnikom dr. Marje Boršnik, hčerki Franci Premk in vnukinji Evi Premk Bogataj. Pozdravila je tudi sorodnici družine Lebez, ki je po 1. svetovni vojni skrbela za knjige v Knjižnici Obrtnega društva, Maja Ondračka in Julijana Lebez Lozej.

Župan Peter Črnilogar je v govoru spomnil, da je knjižnica dolga desetletja gostovala v najetih prostorih Župnije Borovnica in da je občina stalno preverjala različne možne lokacije za selitev, npr. Stara pošta ali prostori nad Mercatorjem. Razmere pa so se spremenile, ko so se v podjetju Jurček odločili, da bodo prenehali s trgovsko dejavnost. Občinski svet je leta 2021, v času mandata Bojana Čebele, potrdil nakup in rekonstrukcije objekta. Čas obnove se je sicer malce podaljšal zaradi ugotovljene horizontalne nestabilnosti, je pojasnil Črnilogar. “Verjamem, da smo lahko veseli in zadovoljni, da je knjižnica preseljena v nove moderne prostore, ki so pritlični, bolj varni za uporabo, ustrezno osvetljeni, imajo talno ogrevanje in so klimatizirani. Lažje so dostopni starejšim občanom, na voljo imamo več parkirnih prostorov, več prostora za pravljične urice, imamo ločeno čitalnico, imamo kotiček, namenjen v spomin dr. Marji Borštnik. Imamo moderen objekt, namenjen vsem generacijam, ki s sabo nosi zgodbo preteklosti.”

Zahvalil se je Župniji Borovnica, da je bila dolga leta potrpežljiv najemodajalec, arhitektu Jožetu Kunšku in podjetju Boson, ki so projektirali prenovo objekta in notranjo opremo, izvajalcem prenove Gib gradnje, podjetju Gonzaga, nadzorniku Jožetu Wallnerju za prispevek pri iskanju rešitev in nadzorovanju gradnje, ravnatelju, kolektivu in učencem Osnovne šole dr. Ivana Korošca za sodelovanje pri simboličnem prenosu knjig, vsem prostovoljcem, ki so sodelovali pri selitvi in urejanju knjižnice, nekdanjemu lastniku objekta Jožetu Jurčku, ki je “ponotranjil projekt, kot da je njegov,” sodelavcem Knjižnice Ivana Cankarja Vrhnika, Ministrstvu za kulturo, direktorici občinske uprave Dolores Bajc, ki je našla ustrezen razpis za sofinanciranje, in seveda obema knjižničarkama, Simoni in Tini Korošec, “ki sta pustili srce in dušo v knjižnici”.   

Odprtje novih prostorov je prebudilo spomine direktorici Cankarjeve knjižnice Vrhnika Sonji Žakelj, ki je svojo karierno pot knjižničarke začela prav v Borovnici. Kot je dejala, si je že takrat ogledala različne načrte za novo knjižnico in je vmes celo izgledalo, da bo nova stavba narejena v dveh do treh letih. “Pa se je nekako vedno znova nekje zataknilo. Zato sem toliko bolj vesela, da se je tokrat le izšlo.” Tudi ona se je zahvalila vsem zaslužnim, poleg prej naštetih še nekdanjemu županu Bojanu Čebeli ter Marjanu Gujtmanu z Ministrstva za kulturo in predsednici Združenja splošnih knjižnic Vesni Horžen, ki sta podprla prizadevanja pri pridobitvi sredstev za notranjo opremo.  

Spomnila je, da imata vrhniška in knjižnica skupno zgodovino in da se je pomen lokalnega dostopa do knjižnične dejavnosti še posebej pokazal v času pandemije. “Kako pomembni so dostopnost prostorov, velikost prostorov, sodobna oprema in različne dejavnosti ter projekti, ki jih izvajamo v sodobnih knjižnicah, pa vam lahko iz prve roke povem vrhniško izkušnjo. Po selitvi v trikrat večje prostore vletu 2014 se je najprej izjemno povečal vpis novih članov, izjemno so se razširile dejavnosti: veliko več je različnih tečajev, delavnic in predavanj vskladu z interesom lokalnih prebivalcev.”  Tako verjame, da bo tudi borovniška knjižnica, tako kot vrhniška, postala “dnevna soba mesta, kjer bo vsakdo našel nekaj zase”. Hkrati pa ostaja želja, da bi občini čimprej uspelo obnoviti tudi prvo nadstropje stavbe, saj bi v skladu s standardi za splošne knjižnice, borovniška knjižnica potrebovala dobrih 500 kvadratnih metrov prostora. “Kot občutimo že danes, predvsem manjka dvorana za dogodke, predavanja, izobraževalne tečaje in pravljice, ki jih otroci tako radi obiskujejo. Dejavnosti splošnih knjižnic so se v zadnjem desetletju izjemno razširile in za to je potreben tako prostor kot tudi kader. V občini, kjer je tradicija knjižnice in prej čitalništva že tako dolga in lepa kot v Borovnici, verjamem, da boste znali poskrbeti za vse. Vsem Borovničanom in drugim želim prijetno in pogosto uporabo nove knjižnice, naj nas knjige še naprej povezujejo, bogatijo in osrečujejo,” je zaključila direktorica Žakelj.

Na slovesnosti, ki so jo z lastnimi avtorskimi skladbami obogatili Primož Rus, Boris Bezek in Dejan Mesec, je spregovorila tudi vnukinja Marje Boršnik, Eva Premk Bogataj. V novih prostorih bo namreč bival del zapuščine “prve dame slovenske slavistike”. “Ko smo postavljali to zbirko, sem doživela tako požrtvovalnost, ki jo lahko premorete samo v Borovnici in podobnih krajih, kjer sta še srce in duša. Brez tega vam ves denar tega sveta ne bo prinesel srečo. To mesto bo postalo srce tega kraja in če ne bi bilo teh vrlih in izjemnih prostovoljcev, tudi nas ne bi bilo tukaj. Tukaj smo zato, da vi postanete del te hiše.”

Tudi knjižničarka Simona Stražišar se je zahvalila vsem, ki so sodelovali pri slavnostnem odprtju, najbolj pa tistim, ki so dneve in tedne selili gradivo, knjižnici vdahnili dušo in jo še zdaj soustvarjajo. "Pozornost vseh, ki nam v teh dneh namenjate lepe želje in spodbudne misli, je za nas tudi obveza, da dostojno nadaljujemo delo naših predhodnikov.” Izrazila je tudi veselje nad sporočilom, ki ga je poslala redna profesorica in raziskovalka slovenske literature in kulture na ljubljanski univerzi dr. Urška Perenič. Poslala je svojo novo knjigo o Ivanu Tavčarju, ki jo je pisala tudi v spomin dr. Marji Boršnik. “Pripisala je: Naj bo to moje skromno darilo ob odprtju novih prostorov! Knjižnica pa naj bo Borovničanom in Borovničankam prijetno duhovno zatočišče.”

Sledilo je le še rezanje traku, uradno odprtje novega knjižnega hrama in seveda ogled prostorov, ki ga je spremljala Mala nočna glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta in Serenada Benjamina Ipavca v izvedbi godalnega kvarteta poklicnih glasbenikov v slovenskih orkestrih – Mario Dimitrov, Maja Naveršnik, Ana Glišić Dimitrova in Alenka Kovačič.

In bralci nove knjižnice so srečno živeli do konca svojih dni. 

Rok Mihevc