Govorniki, med njimi štirje bivši predsedniki: Rudolf Cerk (1984-1994), Anton Rahne (1994-2002), Ljubo Struna (2002), Anton Hren (2003-2014) ter aktualni predsednik Čebelarskega društva Borovnica Anton Palčič, so se sprehodili skozi zgodovino čebelarstva na Slovenskem, od slovanskega načina gojenja čebel v drevesnih duplih, do uljnjakov in celo šole za čebelarstvo na Dunaju, ki jo je leta 1770 prevzel Slovenec Anton Janša. Na borovniškem koncu sicer ne pomnimo, da bi čebele kdaj uporabili kot »biološko« orožje zoper turške plenilce, zato pa nam najstarejši pisni viri pričajo, da so podaniki kartuzije v Bistri med drugim menihom oddajali tudi med za pecivo v postnem času ter vosek za sveče. Ko so leta 1782 samostan razpustili, je bilo med zaseženo opremo 22 panjev s čebelami ter pripadajočo opremo. Domače čebelarstvo je doživelo preporod v 19. stoletju z župnikom Antonom Jugovicem, kar je nekaj desetletij pozneje neizogibno pripeljalo do ustanovitve čebelarske podružnice, ki je neposredna predhodnica današnjega čebelarskega društva. Govora pa je bilo tudi o bolj bližnji preteklosti, od tega kako so leta 1987 razvili svoj prapor, pa postavili šolski čebelnjak, uspešno izvajali šolski krožek, uvedli v vrtec medeni zajtrk, danes bolj znan kot slovenski zajtrk, do praznovanja okroglih obletnic, ko so se spominjali »suhih in debelih let«. O vsem tem so se sicer obiskovalci prireditve lahko poučili tudi s sočasne zgodovinske razstave.

Vrhunec slavja so seveda zaznamovala priznanja. Čebelarsko društvo je prejelo plaketo od Čebelarske zveze ter zahvalo »za dvig kakovosti življenja v borovniški dolini« iz rok župana. Listini čebelarskega veterana sta bili podeljeni Antonu Rahnetu in Antonu Hrenu, listine častnega člana ČZS Rudolfu Cerku, Ireni Nemec in Bogdanu Jerebu, zlate značke zvestobe (za 50 let) Antonu Rahnetu in Ivani Leben, srebrne značke zvestobe (za 40 let) Rudolfu Cerku, Francu Kavčniku, Antonu Kenigu, Pavli Petrič in Anici Turšič, bronaste značke zvestobe (za 30 let) Rudiju Ferkolju, Antonu Hrenu, Antonu Lenarčiču, Marti Podržaj, Jožetu Suhadolniku, bakrene značke zvestobe (za 20 let) Bogdanu Jerebu, Ireni Nemec, Janezu Ofentavšku ter  cinkove značke zvestobe (za 10 let) Jozu Djurdjeviću, Anteju Kovačeviću, Slavku Markoviću, Igorju Petrovčiču, Tilku Potočniku, Janezu Šivicu, Damjanu Turšiču, Janezu Mevcu ter Antonu Palčiču. Čebelarsko društvo se je s posebnima zahvalama za ohranjanje čebelarske tradicije poklonilo še Stanetu Novačanu in Ljubu Struni. Zahvale za dolgoletno sodelovanje in delo pri društvu pa so romale v roke Anki Palčič, KD Borovnica, Osnovni šoli Borovnica, DPŽ Ajda, Medexu, Občini Borovnica, ČZS ter Alešu Mižigoju.

Predsednik Palčič je proslavo zaključil z rahlo hudomušnim, a povsem realnim pogledom na prehojeno pot: »Bral sem stoletne Čebelarske vestnike. Takrat so se ukvarjali s povsem enakimi težavami kot danes. Motila jih je cena medu, motil jih je mraz, slaba sezona itd. Če pogledamo s tega zornega kota, čebelarji nismo bistveno napredovali. Vreme je še vedno enako, panji so približno enako veliki, treba je samo malo pomigati, pa bo tudi zamedilo.«

Damjan Debevec, Foto: DD