K raziskovanju in pisanju članka so nas vzpodbudila nasprotujoča si poimenovanja bitenjske cerkve po informacijskih tablah v Bohinju, na internetnih straneh ter v pisnih publikacijah.

Bitenjska cerkev je najstarejša romarska cerkev v Bohinju, kjer je bilo tudi prvo pokopališče za cel Bohinj. Zgrajena je bila v 15. stoletju, leta 1456 je cerkev obiskal briksenški škof Nicolaus Cusanus, kar je zapisano tudi v vizitacijskem poročilu.

Na to, da je pravilno poimenovanje bitenjske cerkve Cerkev Roženvenske Marije, kaže kar nekaj zelo pomemnih dokazov, ki jih ne smemo spregledati. V duhovni dediščini vaščanov Bitenj, Lepenc in Nomenja je ohranjen in negovan naziv obravnavanega poimenovanja cerkve kot Cerkev Roženvenske Marije.

Najpomembnejši dokaz je prav gotovo v glavnem oltarju nameščena tabla s podobo Marije, ki v rokah drži rožni venec, ki jo lahko nadomesti kip sedeče Marije z Jezusom. Na banderu iz leta 1885 je prikazana upodobitev sv. Dominika (začetnika molitve sv. rožnega venca), ki od Marije sprejema rožni venec, ter sv. Klare. Oba že našteta svetnika najdemo tudi v glavnem oltarju, enega na Marijini levi, drugega na njeni desni strani.

Bitenjsko cerkev leta 1897 v svoji knjigi z naslovom Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radovljica opisuje tudi Josip Lavtižar, kjer navaja, da je bila tako tukaj kot tudi drugje po Evropi 2. septembra 1688 ustanovljena bratovščina sv. rožnega venca. Navaja še, da se na Bitnjah opravljajo večje sv. maše, in sicer na praznik Marijinega oznanenja, za Veliki šmaren in Mali šmaren. Patronsko opravilo, glavna sv. maša, pa se obhaja na roženvensko nedeljo, to je na prvo nedeljo v oktobru.

Prav je, da bolj natančno prikažemo še namen ustanovitve bratovščin sv. rožnega venca. Namen članov bratovščin je bila najprej molitev rožnega venca, kasneje pa tudi širjenje krščanske vere. Po zmagi kristjanskih dežel v vojni nad Turki je Papež V. 17. marca 1572 z bulo „Salvatoris Domini“ (bula je pomembna papeška ali vladarska listina, imenuje se po buli, pečatu, ki je bil pripet na koncu dokumenta, da potrdi njegovo verodostojnost) odredil, da bo odslej 7. oktober posvečen praznovanju „spomina sv. Marije Zmagovalke″.

1. aprila 1573 je njegov naslednik papež Gregor XIII. z bulo „Monet Apostolus″ določil natančnejše ime tega praznika kot „Praznik naše ljube Gospe rožnega venca“ in odredil, naj se ta praznik na prvo nedeljo oktobra obhaja v vseh cerkvah, kjerkoli se nahaja oltar ali kapela, posvečena „Naši ljubi Gospe rožnega venca.“

Nasprotujoča poimenovanja bitenjske cerkve so se pojavila šele nekje po letu 1970. Toda vsa zgoraj našteta dejstva ter dosegjivi viri govorijo v prid Rožnovenske Marije. Zato apeliramo na pristojne službe Občine Bohinj, da poskrbijo za enotno in pravilno poimenovanje bitenjske cerkve na informativnih tablah, internetnih straneh ter v vseh publikacijah kot Cerkev  Roženvenske Marije.

Za pridobitev pisnih virov (knjige Leto svetnikov tretji del in četrti del ter Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radovljica) in pomoč se zahvaljujemo Mišu Serajniku ter Muzejskemu Društvu Žiga Zois Bohinj.

Janja Hodnik in Branka Zupanc

Fotografije: Mišo Serajnik in Janja Hodnik