Ste vedeli, da so Alpe za podnebne spremembe bolj občutljive kakor ostali predeli Evrope: od konca 19. stoletja (v približno 120-ih letih) se je povprečna temperatura tukaj povišala za skoraj 2˚C, kar je dvakrat več od povprečja na severni zemeljski polobli. Ledeniki izginjajo z veliko hitrostjo, alpske rastline in živali pa hitro izgubljajo svoja življenjska okolja. Julijske Alpe pri tem niso izjema.

A črnogledost ne pomaga in Alpska konvencija ter z njo vse države podpisnice, med katere spada tudi Slovenija, predvideva konkretne ukrepe za blažitev ali prilagajanje na podnebne spremembe na vseh področjih svojega delovanja: pri prometu, turizmu, gorskem gozdu in kmetijstvu, pri naravnih nesrečah, energetiki in načrtovanju naselij. Alpske občine so med tistimi, ki so najhitreje začele konkretizirati predlagane ukrepe; ti so nemalokrat zelo kompleksni in je za njihovo dobro izvedbo potrebno zelo dobro sodelovati z vsemi, ki upravljajo skupen prostor. 

Zelo pomemben del ukrepanja je tudi to, da se čim širše izobrazimo o tem, kaj lahko sami prispevamo k blaženju ali prilagajanju na podnebne spremembe, kaj lahko naredimo skupaj na lokalnem nivoju in pri čem smo lahko vzgled: tako mladim generacijam kot drugim območjem po Evropi in v svetu. Projekt Skupaj za Alpe cilja prav na izobraževanje: mladih in širše javnosti. Za mlade nastaja interaktivna razstava, ki bo obiskala vseh 38 šol Skupnosti Biosfernega območja Julijske Alpe, skupaj z Nikom Škrlecem raziskujejo okolico svojih krajev in s strokovnjaki opazujejo ter se učijo o podnebnih spremembah, nastaja pa tudi edinstvena zbirka dobrih praks, ki že obstajajo na območju Julijskih Alp: dobrih praks v zvezi z blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. Blejska občina ima kar nekaj dobrih primerov: center ponovne uporabe, osnovno šolo, ki skorajda več ne uporablja plastike za enkratno uporabo, zero waste hotel, pa še se bo našlo. Zbirka dobrih praks bo brezplačno dostopna na spletu. Prav vsi v Julijskih Alpah se na primer ne zavedamo sreče, ki jo imamo s pitno vodo – nestalni vremenski vzorci, ki so posledica podnebnih sprememb, ekstremni vremenski pojavi in zime brez snega lahko tu hitro spremenijo!

Vabljeni, da sledite predstavitvam rezultatov projekta, ki se bodo dogajale to jesen na: www.tnp.si/sl/obiscite/koledar-dogodkov/

Kaj pa se bo dogajalo v oktobru v Infocentru Triglavska roža Bled?

V začetku meseca se vključujemo v Dneve evropske kulturne dediščine: spoznavali bomo suhozidno gradnjo, ki ni značilna samo za Kras, pač pa tudi za Alpe. Mimogrede izgubljamo dediščino, ker je sploh ne opazimo in ne poznamo njene vrednosti! Pridružite se nam pri spoznavanju te zelo posebne dediščine našega prostora. Oba dogodka v okviru DEKD sofinancira Občina Bled.

7.10. ob 19.00: Infocenter Triglavska roža Bled – Suhozidna gradnja v alpskem prostoru: predavanja Tine Komac (TNP), Saše Roškar (ZVKDS) in Borisa Čoka(Partnerstvo kraške suhozidne gradnje)

10.10. ob 10.00: zborno mesto pred Domom krajanov Bohinjska Bela – Terenski ogled obstoječih suhozidov in razlaga ob primerih

21. oktobra 2020 ob 19.00 pa vabljeni na Odprtje razstave Alpska arhitektura, ki jo pripravljajo člani vseh sedmih fotografskih klubov Gorenjske: FD Jesenice, FK Jesenice, FK Radovljica, FK Triglavski narodni park Bled, FK Tržič, FDJP Kranj, FKAA Škofja Loka

Ana Kunstelj, TNP