Idilični prizori jezera, otoka s cerkvijo Matere Božje, z Blejskim gradom in s Stolom v ozadju so nam popolnoma domači, zato ne pomislimo, zakaj in kako so postali tako pogosti. Na Bledu in v okolici so ustvarjali številni slikarji in njihovo delo je bilo vpeto v sočasno umetnostno, znanstveno in družbeno dogajanje. V prvi polovici 19. stoletja so umetniki naravo vzporejali s človeškimi čustvi. Zanimanje za naravo so povečali še razvoj znanosti, lažja potovanja, turizem in domoznanstvo. Tudi gore postanejo samostojen motiv, ki sta ga spodbujala gorništvo in narodnostno poistovetenje s pokrajino. Blejske motive so razširjali še fotografija in razglednice. Tradicionalni pogled je ostal priljubljen, saj združuje naravno in kulturno dediščino. Ustvarjalci in oglaševalci so kraj učinkovito povezali še z gorenjsko nošo in glasbo in nastali trio je od 60. letih 20. stoletja dalje zaščitni znak celotne Slovenije.

 

Bled je ena od postaj Poti impresionizmov, Kulturne poti Sveta Evrope.