Bled sestavlja skupina naselij, kjer na vsakem koraku naletimo na zelenje.  Za parke in urbano zelenje  skrbi Infrastruktura s svojimi strokovnjaki in delavci. Bled ima  že desetletja tudi  občinsko komisijo, ki svetuje občanom glede ureditev zelenja. Na občini se zbirajo vprašanja in pobude, ki jih strokovna komisija na skupnih terenskih ogledih obravnava in lastnikom dreves svetuje glede obrezovanja, poseka in nadomestnih sadenj.

Pred nekaj desetletji je bilo med hišami veliko smrek. Odrasle smreke so zaradi plitvih korenin in mogočnih krošenj ob močnejših vetrovih predstavljale nevarnost za bližnje stavbe, v primeru zgoščene poselitve pa so pomenile tudi preveč sence in vlage. Tudi veliko blejskih vil je imelo na vrtu kakšno mogočno drevo – značilne so  bukev, hrasti, črni bor…

Smreke med hišami se postopoma odstranjujejo in nadomeščajo z bolj urbanemu okolju primernimi drevesnimi vrstami. Če se danes ozremo z gradu po Bledu vidimo, da zelenja ni manj, pač pa  je mnogo bolj pestro kot pred desetletji. Poleg naravnega, visokoraslega  drevja je precej je tudi  manjših drevesnih vrst ali cepljenih okrasnih dreves. 

Drevesa v urbanem okolju za uspešno rast potrebujejo dovolj prostora:  v zemlji za korenine in v zraku za rast krošnje. Velik problem je zagotavljanje rastnega prostora za korenine. Nemogoče je pričakovati lepo rast mladega drevesa v plitvi zaplati zemlje, kjer so korenine navzdol in ob straneh omejene z asfaltom, komprimiranim peskom ali infrastrukturnimi vodi.

Strokovnjaki vemo, da se drevesa v urbanem okolju hitro starajo, saj  rastejo v zelo zahtevnih razmerah (pomanjkanje prostora, osenčenost, soljenje…). Dodatno jih prizadane neustrezno obrezovanje.Ta drevesa so bolj občutljiva tudi na vetrolome, snegolome in razne bolezni.

Nekatere bolezni so komaj opazne, druge pa v zadnjem času praktično iztrebljajo nekatere drevesne vrste. 

• Na brestu je že dolgo prisotna nevarna holandska bolezen, zaradi katere se lahko drevo naenkrat posuši. Mokre pomladi  ustrezajo glivam, ki povzročajo zelo hitro sušenje celih dreves. V zadnjih dveh letih opažamo ob cestah in poteh naenkrat odmrle mlade in stare breste.
• Veliki jesen se je začel pred 15 leti množično sušiti, saj  so se      tudi k nam iz Poljske  razširile glive, ki povzročajo počasno smrt tudi največjih jesenov. Bolezen se imenuje jesenov ožig. Najbolj so ogrožena drevesa, ki rastejo v vlažnih razmerah.  Prva leta se sušijo  tanjše vejice, potem pa glavne veje, kar povzroči smrt drevesa.
• O smreki in lubadarju ne bi zgubljali besed, saj je veliki smrekov lubadar  med drugim uničil  tudi ogromno Gogalovo smreko pod Ravnicami.
• Javorov rak je  bolezen, ki jo prav tako povzroča gliva. Umiranje napadenih dreves  traja desetletja, napadeni deli debel so deformirani in predstavljajo stalen vir inficiranih trosov, ki napadajo bližnje javore.

Seveda so vsi  ti škodljivi organizmi prisotni tudi na urbanem zelenju  Bleda. Umirajoča drevesa srečujemo  v centru Bleda, ob cesti okoli jezera in  na grad, ob sprehajalnih poteh  in na vrtovih.

Nekateri lastniki odmirajoče in odmrlo drevje sproti odstranjujejo, drugi pa odlašajo, dokler se drevje ne začne lomiti- kar lahko pomeni tudi odškodninsko odgovornost lastnika drevesa.

Lastnike in upravljalce opozarjamo, da je pozimi najugodnejši čas za take vrste sanitarnih sečenj.  Izvajalci, ki so vešči  zahtevnega podiranja dreves, imajo več časa, pa tudi na cestah in poteh je manj prometa in ljudi. Podiranje in transport napadenega lesa pri nizkih temperaturah pomeni, da dodatno ne razširjamo škodljivih organizmov.

Vida Papler-Lampe

Zavod za gozdove OE Bled