Bled - Bela omela (Viscum album L.) je zimzelena polparazitska grmičasta rastlina, ki se največkrat naseli na lipah oziroma lipovcih in nevzdrževanih starih kmečkih sadovnjakih, predvsem jablanah. Gostiteljskemu drevesu jemlje vodo z raztopljenimi anorganskimi snovmi, ki jih nato preko fotosinteze sama pretvori v sladkor in druge organske snovi, ki jih potrebuje za rast. Obstaja več podvrst bele omele, med katerimi v Sloveniji močno prevladuje Viscum album L. Slednja se daleč najbolj uspešno naseljuje in razmnožuje na lipi, kjer ji močno ugaja izredno mehak les. Ostali gostitelji so topoli, vrbe, breze in celo robinije, med sadnimi vrstami pa predvsem starejše, slabše negovane visokodebelne jablane, čeprav v zadnjih letih opažam, da se naseljuje na vedno mlajših drevesih. Ena od podvrst bela omele se sicer pojavlja tudi na borih, jelkah in smrekah, a je v bližnji okolici (še) nisem opazil.

Spada med dvodomne rastline, na eni se ločeno nahajajo moški, na drugi pa ženski cvetovi. Po cvetenju se na ženskih rastlinah razvijejo bele prosojne jagode, ki dozorijo oktobra oziroma novembra in so hrana pticam. Tako je bela omela v majhnem obsegu in pojavu tudi z ekološkega vidika precej koristna.

Nekaj povsem drugega pa je, če se pretirano razmnoži, kar se je v blejski, pa tudi sosednjih občinah, zgodilo v zadnjih letih. Glavni vzrok za njeno prekomerno razraščanje je v tem, da ptice prebavijo le mesnati del jagode, medtem ko se lepljivo seme neprebavljeno prilepi na zdravo ali poškodovano vejo, v katero požene svoje korenine in mu začne »krasti« dragoceno vodo z raztopljenimi anorganskimi snovmi. Širjenje dodatno pospešuje veliko število bolnih in oslabelih dreves, in sicer predvsem lipovih dreves - z lipami so zaraščeni deli travnikov med Bledom in Zasipom, Bledom in Bohinjsko Belo, Bledom, Ribnem, Selom, Bodeščam... . Ogromno teh dreves je rakavih, precej oslabelih in tako idealnih za razrast bele omele, ki jih še dodatno izčrpa. Veliko takih dreves je na žalost tudi okrog Blejskega jezera, kjer nekatera dobesedno samo še životarijo in kazijo krajino, suhe in trhle veje pa ob neurjih ali snegu lahko poškodujejo ljudi ali avtomobile. Bela omela je na nemalo območjih celo tako razširjena, da drevesa še pozimi dajejo vtis, kot bi bila olistana. Ko sem bil v Beli Krajini, ni bilo niti sledu o beli omeli na lipah, kaj šele na sadnih drevesih, saj domačini odstranjevanju posvečajo precej pozornosti. Med drugo svetovno vojno je veljal neke vrste zakon, da je bilo treba belo omelo odstranjevati z dreves, danes pa se le ta pretirano širi, ker jo ljudje skoraj nikjer ne odstranjujejo, oziroma, ker ne odstranjujejo rakavih, omele polnih lipovih dreves.

Osebno menim, da bi bilo potrebno lipe, ki imajo po več deset ali celo 100 omel in več, enostavno požagati. Taka drevesa so po navadi tudi v osnovi bolna, in tudi rak se predvsem spomladi in jeseni množično širi na zdrava drevesa! Požagana drevesa bi bilo smiselno nadomestiti z novimi, tudi z gabrom ali hrastom, ki ju omela redko ali sploh ne napade. Ker so lastniki teh dreves v veliki meri starejši ljudje, bi odstranitev dreves z njihovim dovoljenjem lahko opravili prostovoljci oziroma gasilci. Prav tako bi bilo smiselno odstraniti popolnoma suha, rakava in belih omel polna drevesa, ki se nahajajo na nemalo mestih okoli jezera.

Omelo bi bilo koristno odstranjevati tudi s sadnih dreves, s čimer bi podaljšali njihovo življenjsko dobo. Učinek tega ukrepa na omejitev širjenja je v primerjavi s prvim zanemarljiv, a nikakor ne nepomemben. Omelo se lahko uporabi v zdravilne namene (čaje, prevretke, sirupe). Listi in drobni peclji, pobrani od začetka oktobra do sredine decembra ter v marcu in aprilu, imajo močan zdravilen učinek in lahko učinkovito znižajo krvni tlak, med drugim pa njeni pripravki odpravljajo kronična zaprtja in urejajo slabše izločanje žolča in delovanje trebušne slinavke. S svojim diuretičnim delovanjem pomaga pri revmatizmu, protinu, težavah  z ledvičnimi kamni. Ob božiču lahko zimzeleni grmički bele omele služijo tudi kot okrasek. V Italiji jo takrat celo odkupujejo.

Paleta uporabe je široka, požagane in izrezane omele lahko koristno uporabimo. Njeno pretirano razširjenost je trenutno zakrilo čudovito zelenje, vendar pa bo že jesen poskrbela, da bomo o tej problematiki spet začeli pogosteje razmišljati. Mislim, da bi z združitvijo moči ter z odstranjevanjem obolelih dreves ne le polepšali krajino, ampak tudi naravi pomagali k vzpostavitvi ravnotežja, ki se je porušilo in se še naprej ruši v zadnjih letih. V nasprotnem primeru zna ta majhna rastlina v bližnji prihodnosti prerasti v velik problem.

Jan Bizjak, uni. dipl. inž. agr.