DANES
20°C
14°C
JUTRI
22°C
13°C
Oceni objavo

Knjigožur z VDC-jem

Že nekaj let je Lavričeva knjižnica prisotna v obeh enotah Varstveno delovnega centra v Ajdovščini in Vipavi. Vsak mesec pred njihovo domovanje tako v Ajdovščini kot v Vipavi zapelje bibliobus, ki ga zaradi posebne dvižne ploščadi lahko obiščejo tudi varovanci na vozičkih oziroma tisti, ki težje hodijo. Vsako leto se VDC v knjižnici v Ajdovščini in v Vipavi predstavi s praznično stojnico, mesečno pa jih obiščemo v okviru rednega bralnega srečanja.

Bralna srečanja se odvijajo v okviru šolskega leta od septembra do junija. Prebiramo krajše odlomke ali kratke zgodbe v glavnem iz slovenskih leposlovnih del. Obiskovalce bralnih srečanj spodbujamo, da ob prebranem tudi sami povedo svoje zgodbe, svoje dogodivščine. Bralna srečanja jih spodbujajo k druženju, medsebojnemu spoznavanju, motivirajo jih k pripovedovanju in hkrati spoznavanju različnih tem oziroma odlomkov iz slovenske literature. Torej imajo poleg socializacijskega vidika tudi terapevtski učinek. Tudi na tak način jih spodbujamo, da se vključijo in postanejo po svojih močeh aktivni posamezniki in (so)ustvarjalci družbe, katere del so.

Za popestritev in potrebe animiranja bralcev- varovancev v VDC smo pripravili tudi projekt KNJIGOŽUR. Iskala sem knjige, ki bi bile primerne za to ciljno skupino in izbrala 9 leposlovnih del, 10 del iz mladinske strokovne literature in 4 pesniške zbirke. Kolekcijo teh knjig smo v posebnem zabojčku postavili v obeh enotah VDC, v Ajdovščini in Vipavi. Sodelavec je oblikoval 8- stransko zgibanko, od tega je 6 strani namenjenih bralcu, da tja napiše ali nariše kaj o knjigi, ki jo je s tega seznama prebral. Sicer pa se s temi knjigami srečujemo tudi na naših mesečnih srečanjih. Že na jeseni smo se dogovorili, da bomo projekt zaključili v juniju, ko bomo na zaključni prireditvi podelili priznanja vsem, ki so redno zahajali na  bralna srečanja in tudi sicer čez celo leto pridno prebirali in listali po knjigah. In podelili smo kar 28 priznanj!

Na zaključku nam je gospa Silva Karim v obliki kamišibaj gledališča predstavila tri zgodbice: Martinovi troti, Teta Meta in Hvaležni medved. Kamišibaj gledališče je umetniška zvrst, ki prihaja iz Japonske, kami pomeni papir, šibaj pa gledališče. Gre za pripovedovanje zgodb ob slikah na malih prenosnih odrih. Pripovedovalec (kamišibajkar) stoji ob malem lesenem kovčku, odru, v katerem so po vrsti spravljene ilustracije, slike, ki prikazujejo pomembne dogodke v zgodbi podobno kot pri stripu. Ob pripovedovanje zgodbe pripovedovalec vzporedno s pripovedovanjem menja  tudi slike. Ta, tudi pri nas vse bolj popularna izrazna forma, je navdušila tudi mlade bralce VDCja,  s katerimi se bomo po zasluženih počitnicah v jeseni spet videli na naših bralnih srečanjih.


 

 

Zdenka Žigon

Oglejte si tudi