Lahko rečemo, da smo se poslovili od najstarejše občanke občine Lenart, Marije Cafnik iz Selc pri Lenartu. Ob njeni stoletnici in pozneje, vsako leto ob njenem rojstnem dnevu, je bila vesela obiska župana občine Lenart mag. Janeza Krambergerja, ki jo je ob njenih rojstnih dnevih obiskoval na domu v Hrastovcu in pozneje v Selcih, kjer je našla nov dom pri hčerki Gustiki. Ob njeni 103 letnici življenja pa ji je župan pripravil lep sprejem v prostorih Centra Slovenskih goric.
Toda, enkrat se vse konča. Končalo se je tudi njeno življenje. K zadnjem počitku, v spremstvu njenih najbližjih in tistih, ki so jo poznali, so jo položili v grob k njenemu možu Francu, ki je bil pokopan 1983. leta, na pokopališču v Voličini. Z možem sta si z veliko odrekanja ustvarila dom v Hrastovcu, v katerem je preživela največji del svojega življenja. Le dobro leto pred smrtjo je s težkim srcem zapustila svoj dom v Hrastovcu ter si našla toplo družinsko gnezdo pri hčerki Gustiki, kjer se je v 105 letu življenja, z zadnjim pogledom in stiskom roke hčerke Gustike, ki ji je nudila topel dom in toplo besedo, tiho in nemo, z zadnjim dihom, poslovila iz tega sveta.
Marija Cafnik se je rodila v družini Zorčič v Vukovju pri Pernici, 22. septembra 1907. leta, v kateri so se rodile štiri hčerke. Po osnovni šoli se je pri Mariji Vukelič v Jarenini izučila za šiviljo in se zaposlila pri Justini Fridau na Studencih v Mariboru. Tam je leta 1928 opravila mojstrski izpit. Leta 1929 se je v tedanji Šmarjeti ob Pesnici, poročila s Francem Cafnikom, ki je bil rojen 1903. leta, umrl je 1983. leta in je bil po poklicu kolar. Po poroki sta se naselila v hiši blizu Hrastovca, ki je bila last bogataša Ornika iz Ptuja. Po dvanajstih letih viničarstva sta si v Hrastovcu kupila zemljo in si gradila hišo, v katero sta se vselila 1948. leta. Po poroki sta oba odprla vsak svojo obrt, mož kolarsko ona šiviljsko, ki sta jo vodila vse do časa ustanavljanja zadrug. Marija je v času, ko je imela obrt, izučila pet vajenk. Ker nista hotela v zadrugo sta obrt odjavila in delala na črno, da sta lahko preživljala družino. Ob tem sta, kakor pri vsaki hiši, redila po tri krave in svinje, kar je dajalo pomemben delež za preživetje družine. V zakonu se jima je rodilo deset otrok. Tri sinove, stare 10, 8 in 7 let, je izgubila ob začetku druge svetovne vojne, 11. aprila 1941. leta, ko jih je ob igri na domačem dvorišču raznesla mina. Ko je že prekoračila 100 letnico življenja, jo je močno prizadela prezgodnja smrt sina Pavla, ki si je doma ustvaril družino in varoval njeno toplo družinsko gnezdo. Vse do svoje smrti, se je veselila obiskov svojih še živečih hčera Marice, Milike in Elice ter svojih vnukov in pravnukov.
Naj omenimo, da je bila Marija zadnja in edina sto in več let stara občanka občine Lenart.
Ludvik Kramberger
