OPIS ŽIVALI - MAČKA
Muca raste do 40 cm v dolžino. Kožuh je različnih barv: črn, bel, pisan. Pozimi imajo enak kožuh. Mačke se pozimi parijo. Mačka ima velike oči. Ima brke in ostre zobe. Ima tudi zašiljena ušesa. Oči so dobro razvite, z njimi vidijo tudi v temi. Mačke so lahko dolgodlake ali kratkodlake pasme. Ker imajo mačke zelo dobro razvit sluh in voh, so zelo dobri lovci na plen. Mačke imajo dolg rep in ostre kremplje.
Mačka se oglaša z mijavkanjem ali s predenjem.
Mačke se prehranjujejo z raznoliko prehrano. Mačka je pravi mesojed. Za mačko je najbolj primerna uravnotežena prehrana, ki vsebuje vse snovi v pravilnih sorazmerjih, da zadovolji njene dnevne potrebe.
Mačke živijo z nami v hiši ali v njeni okolici. To so domače mačke. Divje mačke pa živijo v gozdu.
Samica nosi mladičke približno devet tednov. V leglu jih je navadno dva do pet. Slepi so teden dni, plaziti pa se začnejo z dvema tednoma. Hranijo se z materinim mlekom. Po osmih tednih opuščajo mleko in prehajajo na drugo hrano.
Domača mačka spada v družino zveri.
Vid Kidrič, 4. c, OŠ Lovrenc na Dr. polju
Mentorica Ankica Pikula
Mali čarovnik Grega
Nekoč je živel mali čarovnik Grega. Stanoval je v čisto običajni hiši, izgledal čisto običajno in hodil v čisto običajno šolo.
A Grega je imel čudežne moči, ki jih je uporabljal v dobre namene. Pod svojo posteljo je imel škatlo, v kateri je skrival čudežno metlo. Na njej je vsako jutro odletel v šolo ter jo skrivaj položil v luknjo, ki jo je pričaral. Njegova metla je letela le, če si se je dotaknil s čarobno travno bilko. Nekega dne pa je moral po pouku domov peš, saj je travna bilka izgubila moč. Grega je imel tudi čarobno kroglo. Z njeno pomočjo je poklical najmogočnejšega čarodeja Marka. Povedal mu je za travno bilko. Stari Mark je dejal, da bo moral začarati novo. To lahko Grega naredi le, če bo šel v votlino čarovnij in tam igral na čarobne orgle. Grega je čez vikend odšel v votlino. Z baklo si je svetil po tunelu do vrat ter jih odprl. Tam so bile čarobne orgle. Grega je dal travno bilko na stojalo ter začel igrati. Ko je končal, je poizkusil zagnati metlo. Bilka je delovala.
Grega se je preko čarobne krogle zahvalil Marku ter veselo letal z metlo v šolo.
Andrej Časek Hojnik, 4. c,
OŠ Lovrenc na Dr. polju
Mentorica Ankica Pikula
KOBILA VESNA
Ime ji je Vesna. Tehta okoli 550 kg. Visoka je 150 cm. Je rjavo črne barve in ima črn rep in grivo. Pozimi ima gostejšo dlako kot poleti. Koža mora biti gibka in prožna. Jaz jo jaham v jahalni šoli. Je zelo ubogljiva in pridna. Ima zelo dober sluh in včasih se tudi prestraši zaradi glasnih zvokov. Redno jo obiskujeta živinozdravnik in kovač. Rada gre na sprehod in na travnik. Ko pridem v jahalno šolo, jo očistim in grem jahat. Z njo bom delala izpit za jahanje. Konji se oglašajo: »IHAA-IHAA-IHAA-HA!«
Konji so po naravi pašne živali. V prehrani morajo imeti veliko trave in sena. Prehranjujejo se z močnimi krmili, otrobi, briketi, ovsom, ječmenom. Všeč so jim tudi priboljški, kot so jabolka, korenje, kruh. Pomembno je, da imajo na voljo dovolj sveže pitne vode. Tudi jaz dam priboljšek Vesni po jahanju.
Vesna živi v hlevu. Tam ima svoj boks. Na tleh ima žagovino. Ima tudi pitno vodo. V boksu ima tudi okna, skozi katera gleda na bližnje pašnike. Če je mraz, se okno v boksu zapre.
Težko je napovedati, kdaj bo kobila žrebila. Običajna brejost lahko traja do 365 dni, povprečje je 340 dni. Vendar se pri kobilah pojavijo lažni alarmi in je porod v resnici še daleč. Mlad konj se imenuje žrebe ali žrebiček.
Konj Vesna spada med pasmo posavec.
Nea Zajc, 4. c, OŠ Lovrenc na Dr. polju
Mentorica Ankica Pikula
Dolgčas okužil muhe
Zdaj so muhe postale lačne. Vse so odfrčale v kuhinjo, kjer so srečale fantovo mamo. Mamo fanta, ki so ga potegnile za nos. Mama je rezala kruh, da ga bo namazala z marmelado. Muhe so ob vonju marmelade postale še bolj lačne. Ko je mama začela mazati kruh, je ena sedla na del, namazan z marmelado. Mama je začela zamahovati, muha pa je mirno pristala na pultu. Mama je pograbila desko za rezanje in udarila. Muha je odletela na njeno nogo, mama pa je z vso močjo udarila. Plesala je od bolečine, tako kot njen sin, muhe pa so se smejale in jedle marmelado. Ko so bile site, so šle pogledat, kaj je z otrokom, ki se je udaril po prstih. Videle so ga, kako je miren in piše nalogo. Sklenile so, da ga še enkrat potegnejo za nos. A zdaj je fant muho, ki ga je zafrkavala, ujel v kozarec. Ko je končal z nalogo, jo je pustil v kozarcu. Odšel je k mami, da bi se najedel kruha z marmelado. Mama si je do takrat že opomogla in je pripravila kruh. Muhe so izkoristile čas in odletele do kozarca. Tiščale so ga in se zaletavale v kozarec, da je padel na tla in se razbil. Muhe so bile srečne, da je njihova prijateljica cela. Sklenile so, da se ne bodo več tako zabavale in zganjale norčij.
Andrej Časek Hojnik, 4. c, OŠ Lovrenc na Dr. polju
Mentorica Ankica Pikula
Opis kokoši
Telo je poraščeno s perjem rjave, svetlo rjave, bele ali črne barve. Petelin ima večjo rožo na glavi kot kokoš in daljši rep pisanih barv. Ima močan kljun. Ima tudi noge s tremi prsti spredaj in enim zadaj. S takšnimi prsti lahko dolgo stoji na eni nogi in si odpočije drugo. V višino zraste približno 25 cm, v dolžino pa približno 30 cm.
Kokoš se prehranjuje z žiti (koruza, pšenica, ječmen) in s črvi. Rade imajo tudi zelenjavo.
Oglaša se s pok-pok-pok, petelin pa tudi s ki-ki-ri-ki.
Kokoš znese nekaj jajc. Na njih sedi in jih greje 21 dni. Po tem času je mali piščanček pripravljen, da gre iz jajca. S kljunčkom predre lupino in odkruši zgornji del jajca ter se prekucne iz spodnjega dela lupine. Ko pride iz jajca, ima na sebi moker puh, po nekaj dnevih pa mu požene pravo perje. Mama kokoš jih uči iskati hrano, jih varuje ter jih greje ne glede na to, kje so.
Domača kokoš živi v kokošnjaku, divja pa v naravi. Kokoš uvrščamo med perutnino.
Kokoši nesejo jajca, ki so dobra za pripravo peciv in kot samostojna jed.
Andrej Časek Hojnik, 4. c, OŠ Lovrenc na Dr. polju
Mentorica Ankica Pikula
