Logo MojaObčina.si
DANES
9°C
4°C
JUTRI
16°C
-1°C
Oceni objavo

Zgodovina bohinjskega gorništva

Septembra in oktobra v Bohinju potekajo Dnevi pohodništva. Pester in raznolik program sestavlja tudi sklop dogodkov v Centru TNP Bohinj. Poleg trenutnega dogajanja (program vam je na voljo na spletnih straneh TNP in Turizma Bohinj) pa center na področju zgodovine tovrstnega turizma ponuja še mnogo več.

Ker je Bohinj znan kot pohodniška destinacija, smo ob snovanju centra želeli, da se določena izjemna zgodovinska dejstva s področja gorništva in z njim povezanih dejavnosti v Bohinju, ki jih širša javnost morebiti ne pozna, posebej izpostavi. Poleg stalne razstave Jezero vam je v centru tako na ogled tudi manjša razstava o GRS Bohinj. Le-ta je neobhodno povezana z delovanjem društva Triglavski prijatelji , dotika pa se tudi prvih gorskih vodnikov na območju Slovenije.

Zelo znano je dejstvo, da so leta 1778 prvi štirje možje stopili na vrh Triglava. Ni naključje, da so bili iz Bohinja. Luka Korošec, Štefan Rožič, Matija Kos in Lovrenc Willonitzer, ranocelnik iz Stare Fužine. Poskusov osvojitve vrha je bilo kar nekaj že pred njimi, a žal neuspešnih. Med bolj znanimi je poskus botanika Belsazarja Hacqueta iz leta 1777. Razlog, zakaj mu ni uspelo, je obrazložen tudi v centru.

Hacquet je bil proti vrhu Triglava voden s strani domačina. In to pred več kot 230 leti. Zaradi mnogoterih izkušenj prednikov, dobrega poznavanja razmer v gorah in zaradi relativno ugodnih pogojev so bili prvi gorski vodniki na slovenskih tleh (nekateri izmed njih tudi prvopristopniki) prav iz Bohinja. Za svoje delo so bili plačani, njihovi klienti pa so bili premožni posamezniki. Imena nekaterih izmed njih najdete v centru. Šele kasneje, po letu 1850, se je gorsko vodništvo pojavilo tudi v Mojstrani in Trenti.

Logična posledica vodniške dejavnosti je bilo organizirano reševanje. Korenine današnje GRZS segajo v Bohinj. Leta 1822 je skupina bohinjskih vodnikov in nosačev sodelovala pri znanstveni odpravi. Tragičen potek dogodkov je bil povod za prvo organizirano gorsko reševanje pri nas in za eno izmed prvih v Alpah nasploh. Kaj se je dogajalo tekom te pionirske odprave in kako se je gorsko reševanje razvijalo do danes izveste v centru.

Izkušnje in vedno nove potrebe po dejavnostih v gorah na področju gorništva so botrovale ustanovitvi prvega slovenskega društva na Slovenskem. Leta 1872 je bilo v Bohinju ustanovljeno društvo Triglavski prijatelji. Rezultat njihovega dela je bila tudi prva slovenska planinska koča pod Triglavom s pomenljivim imenom – Triglavski tempelj. Kdo so bili pobudniki in zakaj planinski zgodovinarji tega planinskega društva ne priznavajo kot prvega na slovenskih tleh, si lahko preberete v centru.

Gorniški del centra je opremljen z motivi izjemne vrednosti, njihovi avtorji so: Marijan Lipovšek, Janko Ravnik in Jaka Čop. Celoten del pa lepo zaključijo eksponati, ki so jih centru darovali domačini, GRS Bohinj in nekateri izmed vikendašev, ki v Bohinju preživijo večino prostega časa. Zahvala za pomoč pri urejanju gorniškega dela gre Janezu Bizjaku, Mišu Serajniku, Lojzu Budkoviču, Dušanu Blažinu, Jankotu Dobravcu, Mihu Potočniku ml. ter GRS Bohinj in Slovenskemu planinskemu muzeju.  Poleg čitalnice v Sobi z razgledom vam je specifična literatura s področja gorništva na voljo tudi v gorniškem kotičku. Brezplačno so vam na voljo tudi pretekle izdaje Planinskih vestnikov.  V centru lahko tudi najamete gorskega ali parkovnega vodnika.

Delovne ure Centra TNP Bohinj

 

V mesecu oktobru je Center TNP Bohinj odprt vsak delovnik med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 17. uro. Naslednji sklop dogodkov pripravljamo v času jesenskih šolskih počitnic. Različnim ciljnim skupinam bodo na voljo dogodki in delavnice s področja kulinarike, astronomije, umetnosti in naravoslovja. Več na www.tnp.si.

Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda Triglavski narodni park in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Koprivniku v pisarni KS Koprivnik–Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure. Sodelavci TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200.


Majda Odar, JZ TNP

Oglejte si tudi