Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za nedelja, 11.12.2016

delno oblačno
Popoldne se bo oblačnost od jugozahoda širila v osrednjo Slovenijo. V severnih in vzhodnih krajih bo še precej jasno. Čez dan bo ponekod zapihal zahodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 5 do 11 stopinj C.
-1°C | 9°C
ponedeljek, 12.12.2016
-1°C | 9°C
torek, 13.12.2016
-2°C | 2°C
sreda, 14.12.2016
-5°C | 8°C
četrtek, 15.12.2016
-1°C | 5°C
Opozorila
Nedelja, 11.12.2016 ob 13h
Dodatnega opozorila ni.
-1°C
9°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Obvestila Ostalo

Dober obisk in številne pridobitve planinskih ......


ŠPORT, TURIZEM, OSTALO

| |
12.08.2016      16:06
A A

Dober obisk in številne pridobitve planinskih koč 



Triglavski dom na Kredarici, foto: Manca Čujež
Triglavski dom na Kredarici, foto: Manca Čujež
Deli:

Gospodarska komisija Planinske zveze Slovenije (PZS) je v sredini poletne planinske sezone 2016 na osnovi vprašalnika izvedla oceno uspešnosti obratovanja planinskih koč. V Sloveniji je 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega 164 oskrbovanih planinskih koč. Vreme, ki v precejšnji meri vpliva na obisk gora in planinskih koč, je bilo maja in junija spremenljivo in ne najugodnejše, julijsko jasnejše vreme pa je v gore privabilo več obiskovalcev. Po dosedanji oceni je sezona v planininskih kočah približno enaka povprečju zadnjih petih let.

 

"Po oceni ima dobre tri četrtine planinskih koč približno enako število obiskovalcev v prvi polovici sezone, kot je povprečje zadnjih petih let. Nekaj koč beleži boljši obisk, nekaj koč slabšega. Tako pri številu nočitev kot pri številu nočitev tujih gostov je dve tretjini koč na ravni petletnega povprečja, od preostalih koč pa nekaj več koč beleži manjše število nočitev, nekaj koč pa kljub temu več nočitev. Pri skupnem prometu polovica koč ocenjuje, da je promet enak povprečju zadnjih petih let. Primerjalno za prejšnja leta je bila sezona 2015 zelo dobra, 2014 izrazito slaba, sezona 2016 pa je nekje v povprečju oziroma primerljiva z letoma 2012 in 2013," je razultate vprašalnika povzel Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS za področje Gospodarske komisije.

 

Glavna pridobitev velikega števila planinskih koč v letu 2016 je ureditev delujočega interneta in davčnih blagajn, ki jih tudi za vse planinske koče brez izjem zahteva zakonodaja. Poleg tega je bilo pred sezono izvedenih več pridobitev v planinskih kočah, kot so čistilne naprave, ureditev okolice, obnova kuhinje, vodovoda, zalogovnikov za vodo, fasade, zamenjava strešne kritine in žlebov.

 

Planinska društva se soočajo z različnimi težavami zaradi vse težjih pogojev za delovno silo v kočah. "Zaradi bolj zaostrene zakonodaje, ki ne dopušča izjem, je težje pridobiti kader za planinske koče in hkrati je tudi dražje za planinska društva. Pri nižje ležečih kočah in tudi kočah sredogorja se nadaljuje trend manjšega zanimanja za prenočevanje v planinskih kočah. Koče se srečujejo še s težavami, kot so oskrba z vodo, dostopnost do koče, pridobivanje dokumentacije, težave z osebjem," razloži Prašnikar in doda, da je Gospodarska komisija PZS aprila izvedla prva izobraževanja za oskrbnike planinskih koč, ki so bila med udeleženci zelo dobro sprejeta in jih bo nadaljevala tudi v prihodnje.

 

Med visokogorskimi kočami se z odlično sezono pohvali Triglavski dom na Kredarici (2515 m, PD Ljubljana - Matica), ki v teh dneh praznuje 120 let. Zaradi svoje lege in zgodovinskega pomena je postal osrednja koča v Triglavskem pogorju in je danes po kapaciteti in dejanskih nočitvah največja planinska koča v Sloveniji. "Letošnja sezona je nadpovprečna, četudi ne rekordna kot lanska. Delamo dobro in koča je skoraj polno zasedena, vikendi so rezervirani že do začetka septembra. Če bo za obisk visokogorja primerno vreme, bo pestro tudi čez teden," je povedal Herman Uranič in potrdil številčen obisk iz tujine: "Do zdaj je bilo okrog 65 odstotkov tujcev, avgusta nas obišče več slovenskih planincev, tako da pričakujem razmerje pol-pol. Med tujimi obiskovalci je največ Nemcev, Avstrijcev, Čehov, Francozov, Nizozemcev in Angležev." Uranič, ki je bil več let oskrbnik Koče pri Triglavskih jezerih, še pohvali opremljenost planincev, ki je iz leta v leto boljša, kot novost pa na koči za simbolično ceno oz. obrabnino omogočajo tudi izposojo samovarovalnega kompleta, čelade in plezalnega pasu. Prav tako je nova oskrbniška ekipa razširila jedilnik, tako da je izbira resnično velika, kuhanje na najvišje ležeči slovenski planinski koči pa bazira na sveži zelenjavi in domači pripravi.

Z obiskom sta zadovoljna tudi Nika in Tone Čop, oskrbnika Prešernove koče na Stolu (2174 m, PD Javornik – Koroška Bela). "Do 20. junija je bilo izjemno slabo vreme, zato skoraj ni bilo obiskovalcev, pozneje se je obisk izboljšal in bil julija zelo dober. Če se bo stabilno vreme nadaljevalo tudi v drugi polovici poletja, vse kaže, da bomo imeli letos več nočitev kot lani. Pri nas so slovenski planinci večinoma dnevni gostje, tujci, ki so na daljših planinskih turah, pa pogosteje prenočujejo. Največ je Hrvatov, Čehov, Nizozemcev, tudi Belgijcev, Nemcev, Francozov, obiskali so nas tudi Američani, Izraelci, celo Novozelandec in Singapurka," pove Čop in doda, da ponudbo prilagajajo zmožnostim koče, ki je odvisna od deževnice, glede elektrike pa večinoma od vetra in sončnih celic, kuhajo na štedilnik na drva in plinski štedilnik, a planinci lahko računajo na dobro planinsko enolončnico, štruklje, klobase in še kaj. Avgusta se v koči veselijo velike pridobitve – cisterne za ogrevanje vode za gospodinjstvo.

"Obisk je letos veliko boljši kot lani, čeprav je bilo prav tako lepo vreme, tako da smo res presenečeni. V dvajsetih letih smo za trikrat povečali promet v koči," se pohvali Alojz Lotrič, predsednik PD za Selško dolino Železniki, ki upravlja Krekovo kočo na Ratitovcu (1642 m): "Najbolj znani smo po flancatih, tako kot Trojane po krofih, kar privablja planince od blizu in daleč. Zadnja leta se pri nas povečuje obisk mladih družin, veliko je tudi drugih obiskovalcev z vseh koncev Slovenije, tujcev je približno toliko kot lani." Koča, ki stoji na vršnem grebenu Ratitovca, je najpogosteje izbira za enodnevne obiskovalce, prenočitev imajo malo, le planince, ki so na daljši turi proti Triglavu, pa tudi družine. Pri oskrbovanju koče je aktivnih okrog 40 posameznikov iz planinskega društva, ki se menjujejo čez leto, poleti pa ob koncu tedna izmenično priskočijo na pomoč oskrbnici Anici Lotrič. Stavijo na planinske enolončnice, poleg flancatov pa ponujajo tudi ocvirkovko in pehtranovo potico. V zadnjih letih so uredili čistilno napravo, imajo nove sanitarije, rezervoar za vodo, prenovili so del koče, kar se je pokazalo kot zelo dobra investicija, še poudari Lotrič.

Med večjimi vidnimi investicijami slovenskih planinskih koč je nova zunanja podoba Doma na Menini planini (1453 m, PD Gornji Grad), ki požanje občudovanje z macesnovo fasado, prav tako imajo teraso iz macesnovega lesa, nova pridobitev je tudi čistilna naprava. Branka Ermenc je sicer oskrbnica šele prvo leto, a ocenjuje, da je letošnji obisk dober: "Julija in v prvih dneh avgusta smo imeli dober obisk. Menina planina ni izhodiščna točka, ampak planinski cilj, zato se večinoma vsi vrnejo v dolino in imamo malo nočitev, ker pa je lažje dostopna, tako iz Savinjske kot iz Tuhinjske doline, nas obiskujejo planinci, kolesarji in turisti, ki se pridejo naužit lepot in planinskih dobrot." Nova oskrbnica je na Menini planini ohranila tradicijo ciganskega golaža, obiskovalce pa privablja tudi z lokalno obarvanimi dobrotami, kot so suhomesni domači žlikrofi, zgornjesavinjski želodec, domači sir, jabolčni zavitek, skutina rezina, občasno tudi kislo mleko.

 

Med nižje ležečimi kočami na severovzhodu Slovenije se dobrega obiska veseli Planinski dom na Boču (658 m, PD Poljčane), od lani prejemnik certifikata družinam prijazna planinska koča, ki ga obišče veliko mladih planincev. "Letošnja sezona je klasična, nočitve so popolnjene, največ jih imamo v okviru šolskih, obšolskih in vrtičkarskih dejavnosti, ker smo aktualni zaradi nižje lege in lažje dostopnosti, tudi za planince iz Prekmurja, Prlekije, Ptuja, za katere je Boč prvi višji hrib. Med počitnicami nas veliko obiskujejo stari starši z vnuki, da se umaknejo na malo hladneje, ob koncu tedna tudi družine in skupine, ki imajo pri nas kakšno praznovanje," pove dolgoletni oskrbnik Bojan Kamenšek. 'Štajerski Triglav', kot se je prijel vzdevek Boča, v vseh letnih časih pritegne z razglednim stolpom, spomladi tudi z velikonočnico, ki raste nedaleč od planinskega doma, kjer si je mogoče poleg drugih planinskih jedi privoščiti bočki lonec.

Na vrhuncu poletne planinske sezone, ki traja od sredine julija do sredine septembra, Planinska zveza Slovenije poudarja, naj si vsak izbere turo, za katero je ustrezno psihofizično pripravljen in ima zanjo ustrezno opremo, ki jo zna uporabljati. Pred odhodom v gore naj obiskovalci preverijo vremensko napoved, stanje planinskih poti in odprtost planinskih koč, priporočljiva je tudi rezervacija prenočišča in uporaba lastne posteljnine.





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Bohinj!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!