Logo MojaObčina.si
DANES
9°C
4°C
JUTRI
16°C
-1°C
Oceni objavo

Alpski biseri

Veličastno gorovje Juliskih Alp skriva v svojih nedrih najlepšo biserno ogrlico, Bohinjsko dolino, na kateri so nanizani čudoviti biseri, med katerimi ne sme manjkati niti eno od njih, da se ogrlica ne pretrga.

Najlepši in največji biser je Bohinjsko jezero, v katerem se ogleduje tudi sam Triglav.

 

Blagor Bohinjcem, ki imajo priložnost živeti obkroženi s temi biseri, kajti imajo se s čim ponašati. Bohinjska dobrota in gostoljubnost pa krasita kraljevsko krono planinskega venca Juliskih Alp.

 

Zaradi tega in daleč naokoli znanega bohinjskega gospodarstva je v začetku decembra Bohinj obiskala delegacija 48 poslovnežev iz Negotinske krajne v vzhodni Srbiji, ki leži na tromeji med Srbijo, Rumuniji in Bulgarijo. Delegacijo je vodil predsednik občine Negotin Milan Uruković. Bili smo navdušeni nad toplim sprejemom na vsakem koraku.

 

Naš prvi uradni sestanek je bil z županom Francem Kramarjem in njegovo občinsko upravo v občinski sejni sobi. Predstavili so nam Bohinj in Občino Bohinj, nato pa se je predstavila tudi naša delegacija.

 

Izlet in srečanje z bohinjskimi gospodarstveniki je zgodba zase. Ljubeznivi domačini so na vsakem koraku nesebično predstavili svojo dejavnost, gostoljubnost in gostiteljsko ljubezen do vsakega gosta.

 

In Bohinjci imajo kaj pokazati. Slavni sir mohant, zaseko, klobase, med, domače žganje, najbolj pa ljubeznivoost in gostoljubnost.

 

Čeprav je negotinski okraj poznan po slavnih krajevnih vinih, živinoreji, akacijevem medu, sadjarstvu , lovu itd, so si naši in bohinjski gospodarstveniki  vzajemno dopolnjevali svoja znanja in izkušnje.

 

Najbolj nas je zanimal domači turizem, saj Slovenija v Evropi nima tekmeca. Povezava tradicije v proizvodnji hrane in ponudba turističnih storitev popolnoma zadovoljivo potrebe in zahteve vse bolj razvajenih turistov, kar se je dalo videti tudi v Bohinju.

 

Na predstavitvi in degustaciji negotinskih vin se je tekom našega druženja začutila povezanost in sorodnost naših dveh krajev, sorodnost po miselnosti in po zdravem duhu ljudi.

 

Kot je ironično zapisal neki novinar v časopisu »Nedeljski«: »En hribček bom kupil, v Bohinju trte sadil«, bi jaz podobno odgovoril vsem tistim, ki ne verjamejo, da lahko pri tako dragocenih in usklajenih ljudeh in dobrih gostiteljih, ki s spoštovanjem in prijateljsko gostoljubnostjo sprejmejo vsakega, jutri  pričakujemo tudi, da začne pri njih teči tudi dobro vino. Ampak tudi brez vina se človek opije od vseh naravnil lepot in gostoljubja, ko uživa v jezeru, rekah in potokih. To ga omamlja kot vino.

 

»Hvala dragi Bohinjci in pridite v naš Negotin in Negotinsko krajino. Mi smo kot vi, z dušo, srcem in gostoljubnostjo,« so bile besede, s katerimi smo zapuščali Bohinj.

 

Bivanje naše delegacije je spremljalo izjemoma lepo sončno vreme, ki je osvetljevalo »kristalne« vrhove Juliskih Alp. To nas je še bolj pritegnilo in vse doživeto samo podkrepi resničnost  stare zgodbe iz davnine, da ljudem, ki so složni, edinstveni in skrbni, tudi Bog rad pomaga. Tako naj, dragi moji Bohinjci, tudi ostane.

 

Kot vodja študijske delegacije iz Negotinske krajine-vzhodna Srbija med 1. in 3. decembrom in zaradi mojega pogostega bivanja v Bohinju sem čutil, da se moram na ta skromen način Bohinjcem zahvaliti in tako izkazati moje spoštovanje do njih. Ne morem pa končati brez zahvale Francu Kramarju, Jožu Sodji, Mirotu Sodji, Klemenu Langusu, spoštovani in dragi Olgi Pikon Gorišek ter še posebno mojima prijateljema Anuši inI Janku Rabiču, seveda pa tudi vsem ostalim prijateljem iz Bohinja.

 

 

Senko Zlatković

Oglejte si tudi