Zadnjo soboto v septembru smo se članice Društva kmečkih žena Suha Krajina–Žužemberk odpravile na težko pričakovano ekskurzijo na Gorenjsko. Čudovito sončno jutro je bilo kot nalašč za prijeten izlet, poln novih spoznanj, zanimivih zgodb in druženja.

Obisk sadjarske kmetije Markuta

Naša prva postaja je bila sadjarska kmetija Markuta, kjer nas je prijazno sprejela gospodinja. Gospodar je bil sprva zaposlen z obiranjem jabolk, vendar se nam je kmalu pridružil in nas popeljal po sadovnjaku.

Predstavil nam je zgodbo njihove kmetije, ki se je sprva ukvarjala z govedorejo. Ker ta dejavnost ni bila dovolj donosna, so se leta 1993 odločili za novo pot – sadjarstvo. Danes na približno sedmih hektarjih pridelujejo različne vrste sadja.

Kmetiji daje posebno prednost odlična lega pod Storžičem ter oddaljenost od avtoceste, kar omogoča pridelavo zdravega in kakovostnega sadja. Za njegovo celoletno ponudbo skrbijo z lastno hladilnico in sušilnico sadja.

Na kmetiji izdelujejo tudi številne kakovostne izdelke iz sadja. Nekaj njihovih dobrot smo seveda tudi same poskusile in lahko potrdimo, da so bile odlične.

Obisk Brezij

Po prijetnem obisku sadjarske kmetije smo se odpravile v Slovensko narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje. Vsaka zase smo se za trenutek ustavile pri Mariji s svojo mislijo, prošnjo ali zahvalo.

V svetu Avsenikove glasbe

Pot nas je nato vodila v Begunje, kjer smo si ogledale Muzej Avsenik, ki predstavlja bogato dediščino Ansambla bratov Avsenik in zgodovino slovenske narodno-zabavne glasbe.

Muzej se nahaja v središču Begunj, v sklopu Gostilne Avsenik. Svoja vrata je prvič odprl leta 1989, leta 2016 pa je bil prenovljen. Njegov namen je obiskovalcem približati razvoj in zgodovino ansambla Avsenik ter delo njegovih članov.

Ogled muzeja je bil za nas še posebej zanimiv. Videle smo številne narodne noše, zlate plošče, fotografije glasbenikov in družinske fotografije, pa tudi instrumente, na katerih so nekoč igrali člani ansambla. V zgornjem nadstropju sta urejeni spominski sobi z ohranjenim starim pohištvom, ogledale pa smo si tudi dokumentarni film o razvoju Ansambla Avsenik.

Vodička nam je na zanimiv in izčrpen način predstavila zgodovino ansambla ter nam približala številne podrobnosti iz njihovega glasbenega ustvarjanja.

Po ogledu muzeja smo se sprehodile do Avsenikove gostilne, kjer so nas prijazno sprejeli in postregli z okusnim ter lepo pripravljenim kosilom.

Čebelarski muzej v Radovljici

Naša zadnja postaja je bila Radovljica, kjer smo obiskale Čebelarski muzej. Sodobna muzejska razstava nam je odprla vrata v izjemen svet čebel, kranjske sivke in slovenskega čebelarstva.

Razstava predstavlja bogato in svetovno znano dediščino slovenskega čebelarstva ter nas ponovno opomni, kako pomembne so čebele za naravo in za ohranjanje zdravega okolja.

Slovensko čebelarstvo ima dolgo in svetovno priznano tradicijo. Svetovni dan čebel praznujemo 20. maja, na rojstni dan Antona Janše, enega največjih slovenskih čebelarjev in učiteljev čebelarstva. Organizacija združenih narodov je svetovni dan čebel razglasila leta 2017.

Radovljiški Čebelarski muzej je specializiran muzej, ki dediščino slovenskega čebelarstva predstavlja že od leta 1959. Nahaja se v Radovljiški graščini, kjer smo si lahko ogledale tudi predstavitev biologije kranjske sivke.

Tudi tukaj nas je vodička s svojim bogatim znanjem popeljala skozi svet čebelarstva in nam predstavila številne zanimivosti o kranjski sivki.

Polne vtisov domov

Po vseh novih znanjih, zanimivih zgodbah in prijetnih doživetjih smo se v poznih popoldanskih urah odpravile proti naši Suhi Krajini.

Za nami je bil čudovit, sončen in predvsem poučen dan, ki smo ga članice Društva kmečkih žena Suha Krajina–Žužemberk preživele v prijetnem druženju. Domov smo se vrnile polne lepih vtisov, novih spoznanj in tudi kakšne dobre ideje za prihodnost.

Ob koncu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam omogočili prijeten dan, še posebej našemu šoferju in podjetju Dolenjski prevozi za varen in prijeten prevoz.

Takšni dnevi so dragoceni, saj nas povezujejo, bogatijo z novimi znanji in ustvarjajo spomine, ki jih bomo še dolgo nosile s seboj.

Tadeja Lavrič