Logo MojaObčina.si

Žirovnica

DANES
22°C
12°C
JUTRI
21°C
15°C

Poročilo WHO: V Sloveniji se je med mladostniki povečalo zadovoljstvo z življenjem in izboljšala samoocena zdravja

Publikacija »Spotlight on Adolescent Health and well-being«, ki jo je danes izdal Regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), prikazuje podatke o fizičnem zdravju, socialnih odnosih in duševnem zdravju 227 441 mladostnikov, starih 11, 13 in 15 let iz 45 držav, med katerimi je tudi Slovenija. Podatki kažejo, da se Slovenski mladostniki visoko uvrščajo pri samooceni zdravja in zadovoljstvu z življenjem, je pa med njimi pogosto prisotno nasilno vedenje in uporaba alkohola.

Kam se uvrščajo slovenski mladostniki glede na vrstnike iz drugih držav?

»Poročilo predstavlja ključne ugotovitve mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki 2017/2018 (HBSC), ki jo v Sloveniji vsaka štiri leta izvede Nacionalni inštitut za javno zdravje,« je povedala dr. Helena Jeriček Klanšček.

Podatki kažejo, da slovenski mladostniki ne uživajo pogosto sladkarij in sladkanih pijač in da se izboljšuje telesna aktivnost ter uživanje sadja in zelenjave.  Poznajo se tudi pozitivni učinki ukrepov in aktivnosti na področju debelosti, spolnih odnosov in kajenja. Poleg tega v primerjavi z vrstniki iz drugih držav mladostniki v Sloveniji doživljajo malo psihosomatskih simptomov. Zaskrbljujoči pa so podatki, da se slovenskim mladostniki nahajajo v prvi tretjini držav pri nasilju - trpinčenju v živo in preko spleta ter pretepanju, pitju alkoholnih pijač in uporabi marihuane in da ima le manjšina mladostnikov redne obroke s starši.

Predstavnico in vodjo urada SZO v Sloveniji dr. Aigo Rurane pa razveseljujejo podatki, da: »se slovenski mladostniki glede na vrstnike iz ostalih držav visoko uvrščajo pri odlični samooceni zdravja in visokem zadovoljstvu z življenjem. Nekateri izzivi kljub temu še obstajajo, pojavljajo se tudi novi uvidi, zato je treba pozornost nameniti tudi njim.«

Trendi od 2002 do 2018

Od leta 2002 do 2018 so se med slovenskimi mladostniki zmanjšala tvegana vedenja, in sicer: tedensko in dnevno kajenje, opitost in tedensko pitje. Povečalo pa se je zadovoljstvo z življenjem in ocena zdravja. Leta 2018 je več mladostnikov redno zajtrkovalo, uživalo sadje in zelenjavo kot leta 2002. Razveseljujoče je, da se je znižal odstotek mladostnikov, ki redno uživajo sladkane in energijske pijače, zvišal se je odstotek redno telesno dejavnih.

V obdobju od 2002 do 2018 se je pomembno povečalo redno doživljanje vsaj dveh psihosomatskih simptomov, vendar pa smo glede na ostale države med tistimi z manj mladostniki, ki redno doživljajo več simptomov. Zvišal se je odstotek mladostnikov, ki so trpinčili vrstnike, in odstotek trpinčenih med 15-letniki. Zvišal se je tudi delež mladostnikov, ki so se v zadnjih 12-ih mesecih poškodovali in so zaradi tega potrebovali zdravstveno oskrbo.

V obdobju od 2002 do 2018 se je odstotek 11- in 13-letnih mladostnikov, ki imajo radi šolo znižal, povečal pa se je odstotek 15-letnikov, ki imajo radi šolo, izboljšala se je tudi podpora sošolcev. Občutek obremenjenosti zaradi šole se je pri 11-letnih in 15-letnih dekletih zvišal, pri fantih v istih starostnih skupinah pa se je znižal. Podatki kažejo tudi, da so slovenski 15-letniki med bolj zadovoljnimi s šolo in da mladostniki doživljajo podporo s strani sošolcev in ne kažejo veliko znakov problematične rabe socialnih medijev. Ostaja še izziv, kako zmanjšati občutke obremenjenosti s šolo, ki pa je verjetno tudi širše družbeno pogojen.

Duševno zdravje in dobro počutje vseh mladostnikov je ključna skrb

Poročilo kaže, da se s starostjo duševno zdravja mladostnikov vključenih v raziskavo slabša, in sicer še posebej pri dekletih, ki imajo slabše duševno zdravje kot fantje. Podatki kažejo, da eden od štirih mladostnikov poroča, da se počutijo nervozne, razdražljive ali imajo težave s spanjem vsaj enkrat na teden.

»Vse večje število dečkov in deklet v celotni evropski regiji poroča o slabem duševnem zdravju, saj pravijo, da se počutijo na tleh, so živčni ali razdražljivi – to je zaskrbljujoče za vse nas,« pravi dr. Hans Henri P. Kluge, regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo in dodaja: »Način, kako se bomo odzvali na to naraščajočo težavo, bo imel posledice še na prihajajočih generacijah. Vlaganje v mlade, na primer z zagotavljanjem enostavnega dostopa do storitev duševnega zdravja, ki ustrezajo njihovim potrebam, bo imelo koristne posledice na zdravstvenem, socialnem in ekonomskem področju današnjih mladostnikov, jutrišnjih odraslih in prihodnjih generacij.«

Poročilo kaže tudi, da v približno tretjini držav v primerjavi z letom 2014 narašča število mladostnikov, ki se počutijo pod stresom zaradi šole in zmanjšuje število tistih, ki poročajo, da imajo radi šolo. V večini držav se doživljanje šole poslabšuje s starostjo. »Zaskrbljujoče je, če nam mladostniki govorijo, da njihovo duševno počutje ni dobro. To sporočilo moramo jemati resno, saj je dobro duševno zdravje bistven del zdravega mladostništva,« je dejala dr. Jo Inchley, HBSC mednarodna koordinatorica z univerze v Glasgowu.

Mednarodna slika

Ključne ugotovitve na mednarodni ravni so:

  • Manj kot 1 od 5 mladostnikov izpolnjuje priporočila Svetovne zdravstvene organizacije za telesno aktivnost – odstotki dovolj fizično aktivnih so se od leta 2014 v približno tretjini držav zmanjšale, zlasti med dečki. Še posebej nizki so odstotki pri deklicah in starejših mladostnikih.
  • Večina mladostnikov ne izpolnjuje trenutnih prehranskih priporočil, kar zmanjšuje sposobnost za zdrav razvoj. Približno 2 od 3 mladostnikov ne jedo dovolj hrane, bogate s hranljivimi snovmi, eden od 4 mladostnikov je sladkarije in 1 od 6 vsak dan uživa sladkane pijače.
  • Raven čezmerno hranjenih in debelih se je od leta 2014 zvišala, in sicer je takšen 1 od 5 mladih, več med fanti in mlajšimi mladostniki; eden od 4 mladostnik dojema sebe kot preveč debelega, še posebej dekleta.
  • Pitje in kajenje še naprej upadata, vendar število trenutnih uporabnikov alkohola in tobaka ostaja veliko med 15-letniki, alkohol je najpogosteje uporabljena substanca. Ede od petih 15-letnikov (20%) je bil v življenju opit dvakrat ali več, skoraj eden od sedmih (15%) pa je bil opit v zadnjih 30-ih dneh.
  • Tvegano spolno vedenje: 1 od 4 mladostnikov, ki so imeli spolne odnose, so jih imeli brez zaščite. Pri 15 letnikih, je 1 od 4 dečkov (24%) in 1 od 7 deklet (14%) poročala o spolnih odnosih.

Ob objavi najnovejše študije HBSC, ki vsebuje ugotovitve iz leta 2017/2018, se svet spopada s pandemijo COVID-19. Naslednja študija, ki bo vsebovala ugotovitve iz leta 2021/2022, bo torej odražala vpliv pandemije na življenje mladih.

»Širok spekter področjih, zajetih v študiji HBSC, daje pomemben vpogled v mladostnikovo življenje danes in nam bo zagotovil tudi izhodišče za merjenje vpliva COVID-19 na mladostništvo, ko bomo dobili rezultate naslednje študije leta 2022,« je dejal Martin Weber, vodja programa za zdravje otrok in mladostnikov, Regionalni urad SZO za Evropo. Podatki nam bodo omogočili merjenje, kako sta zaprtje šol in socialna izolacija vplivala na socialne interakcije mladih ter na fizično in duševno počutje.

Slovensko poročilo je izšlo leta 2019 in je dostopno na naslednji povezavi.

 

Na kratko o raziskavi HBSC

 

Raziskava HBSC se izvaja že več kot 35 let, vsaka štiri leta, z namenom  preučevanja zdravja mladostnikov v Evropi in Severni Ameriki. Študija je bistveno orodje za prepoznavanje napredka na številnih zdravstvenih in socialnih kazalnikih ter za prepoznavanje zaskrbljujočih področij, ki pogosto zahtevajo usklajeno politično ukrepanje in učinkovite ukrepe.

Podatki HBSC se uporabljajo na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni za pridobitev vpogleda v zdravje in dobro počutje mladostnikov, za razumevanje družbenih dejavnikov zdravja ter za obveščanje politike in prakse za izboljšanje življenja mladih po vsej Evropi in v Kanadi.

Mednarodni koordinacijski center HBSC ima sedež na Univerzi v Glasgowu, Združeno kraljestvo.

Nadaljnje podrobnosti o študiji in sodelujočih državah so na voljo na spletni strani www.hbsc.org

V Sloveniji raziskavo financira Ministrstvo za zdravje, podpirata pa jo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in WHO Country Office, Slovenia. Raziskavo v Sloveniji izvaja NIJZ, nacionalna koordinatorica je dr. Helena Jeriček Klanšček

 

Publikacije so dostopne na:

Volume 1: Key findings 

Volume 2: Key data 

Spletna stran raziskave: HBSC (2020). Health Behaviour in School-Aged Children. World Health Organization collaborative cross-national survey [website]. Glasgow: University of Glasgow (www.hbsc.org).

University of Bergen (2020). HBSC Data Management Centre. In: University of Bergen [website]. Bergen: University of Bergen (https://www.uib.no/en/hbscdata).

WHO Regional Office for Europe (2020). Health information gateway. In: WHO Regional Office for Europe [website]. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe (https://gateway.euro.who.int/en/).

 

Dodatne informacije:

Nacionalni inštitut za javno zdravje
Služba za komuniciranje
Trubarjeva 2, SI-1000 Ljubljana
Telefon: 01 2441 494
e-mail: pr@nijz.si 

in

WHO Regional Office for Europe
Oddelek za odnose z javnostmi
Tina Kiaer
Telefon +(45) 30 36 37 76
e-mail: kiaert@who.int  

 

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Oglejte si tudi