Zasedba Šansonet letos praznuje 10 let. In to v velikem slogu z jubilejnim koncertom. To bo sprehod skozi bisere slovenskega in tujega šansona ter zgodbe, ki so se spisale na številnih glasbenih poteh doma in v tujini.

Vabljeni v soboto, 3. oktobra 2026, ob 19. uri v Dom II. slovenskega tabora Žalec.

Šansonet je glasbena zasedba s savinjsko-kozjanskega dela Slovenije. Dva člana izhajata iz Šempetra v Savinjski dolini, eden iz Gorice pri Slivnici. Skupaj ustvarjajo od leta 2016 – letos bodo torej obeležili deset let.

Že od začetka so kitarist in vokalist Nace Pogačar, harmonikar in pianist Jure Jordan Kozjak ter interpret Vid Palčnik zvesti poizvedbi vseh generacij slovenskega šansona, ki so jim med delovanjem dodali tudi nekatere šansonjerske bisere iz tujine. Njihov repertoar tako zajema dela Franeta Milčinskega Ježka, Iztoka Mlakarja, Svetlane Makarovič, Jureta Ivanušiča, Tomaža Hostnika idr. Kljub spoštovanju do avtentičnosti želijo v svoje poizvedbe dodati nekaj lastnega, mladostnega pridiha. Ker šansona ni mogoče slišati kar za vsakih oglom, jih veseli, da lahko to zvrst prinašajo med ljudi, tudi tiste, ki šansona poprej niso poznali. S slovenskimi šansoni so se predstavili tudi v tujini, med drugim na Hrvaškem, Švedskem in v Grčiji. 

Jure Jordan Kozjak (*1999) je pianist in harmonikar zasedbe. Tudi tisti, ki zanesljivo skrbi, da v zasedbi "štimajo" finance. Po izobrazbi je strojnik, ki svoje tehnično znanje rad staplja z umetniškim ustvarjanjem. 

Nace Pogačar (*1999) je kitarist in vokalist zasedbe. Po izobrazbi elektrotehnik, ki poleg svojega glasbenega daru tako tudi najbolje ve, v katero luknjo sodi kateri kabel. Rokerska duša, ki z glasom poboža tudi po popevkarsko.

Vid Palčnik (*2001) je v zasedbi interpret. Po izobrazbi politolog je zanesljivo tisti, čigar količina izgovorjenih besed med koncerti prekaša marsikaterega politika. Obožuje zgodbe, zlasti ko jih uglasbene pripovedujejo drugim.

Šanson je glasbena zvrst, ki ga najbolj povezujemo z ekspresivnim glasbenim ustvarjanjem v Franciji v prvi polovici 20. stoletja. Iz frankofonskega sveta izhajajo tudi danes najbolj znana šansonjerska imena, kot sta Edith Piaf in Jacques Brel. V Slovenijo je šanson prinesel Frane Milčinski Ježek, uspešno pa ga negujejo tudi Iztok Mlakar, Svetlana Makarovič, Marko Brecelj, Jani Kovačič, Jure Ivanušič, Lara Jankovič, Tomaž Hostnik in drugi.
Kot glasbena zvrst šanson sloni na močnih, pogosto ironičnih in humornih besedil, ki jih podpira dramaturško domišljena glasba. Pogosto so jih izvajali v kabaretih z ekspresivnimi interpreti, zato včasih šanson dojemamo tudi kot péto gledališče.

Organizatorja: Pevsko društvo Šempeter in ZKŠT Žalec