Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
8°C
JUTRI
24°C
7°C
Oceni objavo

Križarjenje z ladjo

Prvega maja 2010 sva se odpravila z možem na križarjenje z ladjo » Pullmantur«, to je bil »Fantastick Drim« po Karibskih otokih-zahodni Karibi, s špansko ladjarsko družbo.

Pot smo začeli v Ljubljani; z avtobusom do Venecije, nato z letalom  do Madrida, presedli na drugo letalo, ki je peljalo čez Atlantik v Mehiko do Cancuna. Tu smo se usedli na katamaran in se odpeljali do otoka Cazumel in tam nas je že čakala ladja. Ker se je pripravljala nevihta, so nastali visoki  valovi in vsi , ki smo bili na katamaranu, smo bruhali. Neka ženska je delila vrečke za bruhanje, stanje je bilo grozno. Ladja  je že čakala na sprejem potnikov. Pot je bila zelo dolga in naporna, časovna razlika 7 ur. Zelo velika ladja, ki ima preko 900 kabin, teater, kino, jedilnice, bare, fitnese, kavarne, bazene, igralnico,  lahko zadovolji  še tako zahtevnega turista. Do ladje je bil dolg ozek pomol in mi potniki smo čakali v vrsti za vstop na ladjo. Pri vhodu so čekirali, pregledovali potne liste in vsak je dobil zapestnico okoli roke in številko kabine. Stala sva v vrsti zelo utrujena in samo počitek sva si želela,  a pred nama je bila še dolga vrsta potnikov. Kar nenadoma sta se pred nama pojavila možki in ženska, uslužbenca ladje in naju potegnila iz vrste. Nisva vedela, kaj to pomeni, jezika nisva poznala. Peljala sta naju k vhodu ladje, kjer  so naju takoj sprejeli in odpeljali do kabine. Še danes ne veva, kaj je to pomenilo, verjetno sva zgledala izčrpano, pa še malo starejša potnika od drugih. Zelo sva bila zadovoljna in hvaležna.

 Ko je ladja pristajala v pristaniščih, smo si ogledovali razne znamenitosti tistega kraja. Prvi dan je bil postanek na Jamajki. Tu smo se kopali in nakupovali v trgovinah. Obiskali smo tudi Kajmajske otoke, vodička črnka in šofer sta bila vesela in družabna, pela sta in se smejala. Ugotavljali smo,  da sta bila  morda malo pod vplivom droge. Kajti droge je tu veliko. Naš Kompasov vodnik ja malo prevajal in povedal, da je na teh otokih mnogo bank in veliko denarja in zlata. Vsi bogati  iz celega sveta tu vlagajo svoj denar in obresti so visoke. Ni nobenih davkov. Imajo tudi veliko cerkva. Tukaj poteka življenje zelo sproščeno, nič sekiranja, vsi so dobre volje, sproščeni, pa čeprav je življenje težko. Turisti so zelo dobrodošli in z veseljem jih sprejemajo, saj od njih živijo.

Naslednji dan  smo si ogledali gojišče želv, ogromno jih je bilo. Imajo jih za kulinariko. Še isti dan smo imeli druženje s skati. To so velike ploščate ribe z ostrimi repi kot sulice. S čolnom smo prispeli do teh živali in poskakali v morje, kjer so nas že čakali skati. Z  njimi smo se objemali  in slikali in bilo je enkratno, čeprav nas je bilo malo strah, ampak živalce so bile mirne in nič napadalne. Po končanem druženju je vsak dobil posneti CD za spomin, na katerem je druženje posameznikov s skati.

Imela pa sem slabo izkušnjo z morsko boleznijo. Čeprav je bilo morje vse skozi mirno, me je napadla neko jutro huda slabost, vrtoglavica, bruhanje, pritisk se je zelo povečal. Bila sem tako izčrpana, da nisem vedela, kaj storiti. Vzela sem tabletko proti slabosti, ki sem jih kupila v naši lekarni na Vrhniki, ampak ni  bilo nič bolje. Šla sem na recepcijo ladje po pomoč in receptorka je takoj opazila, kaj se dogaja z menoj. Dala mi je njihove španske tablete in dejala, naj eno vzamem takoj, eno pa popoldne. Šla sem ležat na ležalnik na palubo na sveži zrak. Stanje se je začelo kar hitro popravljati in čez nekaj časa sem že zaužila nekaj eksotičnega sadja, ki je bilo tako lepo aranžirano, da se je kar samo ponujalo. Po dveh urah sem bila že skoraj zdrava.

Na ladji je bilo veliko hrane, krasne skulpture sadja, pečenega mesa, zelenjave, rib; to je bilo za oči in usta. Bilo je tako lepo pripravljeno, da smo samo gledali. Naslednji dan smo pristali v državi Jukatan v mestu Merida,  v Mehiškem zalivu. Družili smo se tudi z domačini, ki pa so zelo majhne rasti in zelo prijazni. Še prej pa smo se dva dni vozili z ladjo, ne da bi se ustavili. Zabave na ladji je veliko. Prvi večer je bila kapitanova večerja in vsi smo bili v pričakovanju, ker  je to poseben dogodek. Imela sem lepo obleko za slikanje s kapitanom ladje. Popoldne sva šla malo počivat in zaspala do ene ure ponoči in prespala kapitanovo večerjo. Ta časovna razlika je bila grozna, še danes mi je žal, da nimam slike  s kapitanom. Vreme smo imeli ves čas  lepo, pogledi s palube so  bili enkratni. Zelo lepa sta  sončni vzhod in zahod na ladji. Nepozabno doživetje.

Dnevi so hitro minevali in zadnji dan pred odhodom domov smo se zadržali v Cancunu v Mehiki in si ogledali čudovit botanični vrt »XCARET«  z mnogo eksotičnega rastlinja in nekaj živalmi. Najbolj mi je ostal v spominu vrt z mnogimi lepimi metulji. Še isti večer smo z letalom poleteli proti Evropi. Spet smo se vozili 10 ur  do Madrida.

Napisala sem nekaj utrinkov, ki jih nisem pozabila, od tega bo letos minilo enajst let in spomin je še živ. Bilo je nepozabno!

Fani Šurca

Oglejte si tudi