Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
8°C
JUTRI
24°C
7°C
Oceni objavo

Jubilej: 100 let od prve dirke z motocikli na cesti Podlipa – Smrečje

Konec avgusta smo v Sloveniji praznovali prav poseben jubilej, ki je še posebno blizu vsem, ki se navdušujejo nad tehniko, zgodovino in motocikli. Pred točno stotimi leti, na takrat še makadamski cesti od Podlipe do Smrečja je 29. avgusta 1920 potekala prva organizirana dirka z motocikli na naših tleh. Ob tem jubileju so predstavniki AMZS, Krajevne skupnosti Podlipa in vrhniški podžupan Franc Malovrh v Tehniškem muzeju Bistra razkrili tudi spominsko tablo, ki je posvečena stoletju moto dirk pri nas. 
S kakšno hitrostjo je v zadnjih sto letih napredovala tehnika so zelo nazorno prikazali tudi pri reviji Avto magazin, saj so ob bok postavili 100 let star delujoč motocikel švicarske izdelave Motocachoche in sodobni športni dirkalnik za dirke superbike BMW S 1000 RR. Starodobnika s 1000 kubičnim motorjem je v avtentični moto opravi vozil Julij Kačič. Dirkalnik z enako prostornino a močjo več kot 200 'konjev' in vso sodobno tehniko pa je vozil dirkač in organizator tekmovanj Slovenia Speed Cup, Aleksander Sušnik. Tako kot pred stotimi leti so tudi tokrat motoristi poželi navdušenje domačinov, ki so si vse skupaj z zanimanjem ogledali od blizu. 
Cesta, oziroma proga, ki je danes v celoti asfaltirana in se nadaljuje proti Žirem, je bila za tiste čase seveda makadamska in zelo zahtevna. V skupno dolžino je merila osem kilometrov, med vzponom pa so tekmovalci prevozili tudi 350 višinskih metrov. AMZS je ob tej priložnosti z Občino Vrhnika in Krajevno skupnostjo Podlipa Smrečje ob trasi dirke postavil spominsko obeležje, ki jo lahko najdete na enem od prvih zavojev. 
Zgodovina slovenskega motošporta se je začela pisati 29. avgusta 1920 na takrat makadamski cesti od Podlipe do Smrečja, na kateri je potekala prva motociklistična dirka na ozemlju Slovenije. Trasa je bila dolga osem kilometrov z višinsko razliko 350 metrov. Glavni organizator dirke je bil Jakob Gorjanc, predsednik Moto kolesarskega kluba Ilirija, vidno vlogo pri izvedbi dirke pa je imel tudi major Jaklič, sicer štarter dirke. Od 21 prijavljenih tekmovalcev jih je štartalo 16, drugi prijavljeni pa zaradi težav z motocikli niso nastopili. Najboljši skupni čas je dosegel Viktor Barešič z 11:24, drugi je bil Wolf z 11:26, tretji Ogrin z 12:11. Že mesec pozneje, 26. septembra 1920, so sledile krožne moto dirke na vojaškem vežbališču v Mostah pri Ljubljani, 9. septembra leta 1921 je MK Ilirija izvedel dirko na 860 metrov dolgi progi na Ljubljanski grad, 18. septembra pa na 10 kilometrov dolgi progi od Gašteja (predela Kranja) do Medvod. Temelji slovenskega športnega motociklizma so bili s tem položeni in utrjeni. Dirkanje z motocikli se je nato razširilo po drugih krajih Slovenije, kjer so ustanavljali klube in organizirali dirke.
Predsednik Avto-moto zveze Slovenije Anton Breznik je v svojem govoru ob praznovanju jubileja poudaril, da se je leta 1920 na ovinkih od Podlipe do Smrečja rodila želja, ki je v stoletju slovenske dirkače pripeljala med svetovno elito in celo do naslovov evropskih ter svetovnih prvakov. Nikakor ne moremo spregledati, da prav ti uspehi sodijo med največje dosežke slovenskega športa. Zahvalil se je vsem športnicam in športnikom, trenerjem, športnim funkcionarjem in delavcem, ki so v avto-moto društvih in klubih v uspehe slovenskega športnega motociklizma vložili svoje znanje in številne ure prostovoljnega dela. Ob pogledu v preteklost pa je Breznik izpostavil tudi izzive, ki so pred slovenskim motošportom. Med pomembnejšimi je zagotovo varovanje okolja: »Tako kot pri transportu se tudi v športu soočamo z izzivom podnebnih sprememb. Ali bo prihodnost avto-moto športa električna, je danes preuranjeno napovedovati. Vsekakor pa se bomo v AMZS s svojimi aktivnostmi in ozaveščanjem voznikov še dejavneje vključevali v pobude za varovanje naravnega okolja. Predvsem si želimo, da bi z zainteresiranimi skupinami in posamezniki ter državnimi organi našli skupni jezik, da to problematiko ob ustrezni skrbi za okolje rešimo v zadovoljstvo vseh deležnikov.« Izrazil je tudi ambicije motošportnikov, da bi katera od panog postala olimpijski šport: »AMZS je sicer kot članica Olimpijskega komiteja Slovenije del olimpijskega gibanja, a prizadevanja motociklistov, vključno z našo krovno zvezo FIM, da bi se tudi tekmovalci katere od motošportnih panog lahko borili za olimpijska odličja, so trenutno še na situ odločevalcev. Verjamemo pa, da bo tudi na tem področju prišel naš čas. Zato bomo še toliko več energije vlagali v razvoj podmladka, saj so mladi edino zagotovilo, da se bomo lahko še naprej veselili športnih uspehov na najprestižnejših tekmovanjih.« Poudaril je tudi, da je treba pomagati vrata v svet motošporta odpirati tudi dekletom. Zbrane goste, med katerimi so bili tudi uspešni nekdanji moto športniki, je nagovoril tudi podžupan Občine Vrhnika Jožef Malovrh: »V veliko zadovoljstvo nam je, da se je v prav naši občini zgodila dirka, ki je pripomogla k širši prepoznavnosti naših krajev. Vrhnika je bila skozi vso zgodovino pomembno stičišče prometnih tokov, iz nje pa izhajajo številni, ki so pustili pečat tudi v slovenskem avto-moto športu«. V svojem govoru se je dotaknil zgodovinskega pomena Vrhnike, vse od antičnih časov do danes. Tod so po legendi potovali Argonavti, ki so tudi zaznamovani v vrhniškem grbu. Svoj čas so tu gospodarili Rimljani in gradili prve ceste, potem pa so tu še opisi kraja in običajev skozi dela Valvasorja in Cankarja. V novejši zgodovini je tudi Vrhnika dala veliko uspešnih avto-moto športnikov. Ne moremo mimo uspehov odličnih kartistov Tomaža Gorenca in Aleša Preka, pri čemer je prav slednji dosegel naslov evropskega prvaka v avtomobilističnih gorskih preizkušnjah, torej dirkah kot jo obeležujemo ob tej priložnosti, le da poteka na z avtomobili in e z motocikli. V vrhniški občini pa živi tudi Marjan Avbelj, ki velja za legendo slovenskega motokrosa in se je v zgodovino vpisal kot dobitnik prvih točk za svetovno prvenstvo v motokrosu. V zaključku govora je izpostavil tudi uspeh njegovega sina Boštjana Avblja, ki je odličen voznik relija. Da je motošport na Vrhniki priljubljen priča tudi dejstvo, da je na Verdu nastal poligon za trial, torej za panogo moto športa, ki je vedno bolj priljubljena. Mnogi poznavalci pa pravijo, da je prav trial odlična osnova za vsako vrsto moto športa in tudi za vse motoriste, ki se vozijo po cestah. 
Da se bodo ljubitelji slovenskega motošporta in prihodnji rodovi spominjali prelomnega dogodka iz leta 1920, pa je AMZS z Občino Vrhnika in Krajevno skupnostjo Podlipa Smrečje ob trasi prve motociklistične dirke postavil tudi spominsko obeležje. Zato vsi, ki so vam blizu dirke ali motocikli lepo vabljeni na cesto od Podlipe do Smrečja. Da gre za zanimivo cesto pa danes pričajo tudi številni cestni kolesarji, ki so jim v izziv klanci in ovinki, ko se cesta dvigne iz podlipske doline.

 

Prvih 100 let motošporta v Sloveniji – ključni mejniki

 

1920

Prvi motociklistični dirki na ozemlju Slovenije od Podlipe so Smrečja, ki je bila 29. avgusta 2020, so že istega leta sledile tudi nekatere druge dirke ter kasneje še dirke na drugih prizoriščih. 

 

1931

Svojo tekmovalno kariero začne Ludvik Starič, voznik, ki je zaznamoval motošport v 30. letih 20. stoletja. S svojimi odličnimi dosežki si je pridobil naziv Leteči Kranjec. Najprej se je meril na cestnih dirkah, kasneje pa se je posvetil dirt tracku, predhodniku speedwaya. Velja za prvega slovenskega motošportnega šampiona, ki je osvajal najvišja mesta tudi na največjih mednarodnih dirkah. Leta 2012 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov, kjer je med 60 slovenskimi športniki še vedno edini motošportnik. 

 

1954

Ustanovljena je Tovarna motociklov Sežana, znana pod imenom Tomos. Kot tovarniška ekipa je nastopala na dirkah svetovnega prvenstva.

 

1958

Janez Rotar iz Tržiča – prvi slovenski motokrosist.

 

1961

Krško gosti kvalifikacijsko dirko svetovnega prvenstva v speedwayu, prvo dirko, ki je bila del svetovnega prvenstva. Krčani so kasneje organizirali še veliko dirk evropskega in svetovnega prvenstva, nazadnje leta 2019. Dirke, ki so bile del evropskega ali svetovnega prvenstva, so organizirali tudi v Kranju, Gornji Radgoni, Mariboru, Ljubljani in Lendavi, a od letos sta žal aktivni le še stezi v Krškem in Lendavi.

Miro Zelnik 14. maja s Tomosom D6 zmaga na dirki Pokal Evrope za veliko nagrado Nemčije v Hockenheimu v razredu do 50 kubičnih centimetrov. Leto kasneje je bilo v tej kategoriji prvič izvedeno tudi svetovno prvenstvo.

 

1966

Stanko Vesenjak kot prvi slovenski motokrosist osvoji naslov državnega prvaka Jugoslavije.

 

1967

Tržič prvič gosti dirko svetovnega prvenstva v motokrosu. Kasneje so si izvedbo dirk izmenjevali z Orehovo vasjo in Karlovcem. Zadnja dirka svetovnega prvenstva v Tržiču je bila leta 1986, Orehova vas pa je dirke svetovnega prvenstva organizirala vse do leta 2013. Letos naj bi bila na znameniti progi v Radizelu dirka svetovnega prvenstva za prikoličarje, a načrte je žal prekrižal novi koronavirus. 

 

1968

Janko Štefe kot član Tomosove tovarniške ekipe na dirki za veliko nagrado Nemčije osvoji točko svetovnega prvenstva za 6. mesto.

 

1972

Milko Vesenjak je član motokros reprezentance Jugoslavije, ki je tedaj prvič nastopila na Pokalu narodov.

 

1973

Del motošporta niso le zgodbe o uspehu, ampak na žalost tudi tragični dogodki. In mednje zagotovo sodijo nesreče na cestnih dirkah v Kamniku in Škofji Loki, kar je prispevalo k temu, da se od leta 1973 v Sloveniji ni več izvajalo sicer zelo priljubljenih in množično obiskanih cestnih dirk.

 

1979

Peter Verbič v kategoriji do 50 kubičnih centimetrov kot prvi slovenski dirkač osvoji točke na dirki svetovnega prvenstva na Grobniku, tedaj Slovencem domači progi. Bil je osmi. Tri leta kasneje je dve točki osvojil tudi na dirki v Hockenheimu. V razredu do 80 ccm sta točke svetovnega prvenstva osvojila tudi Janez Pintar in Alojz Pavlič. 

Za osvojeno prvo točko svetovnega prvenstva med motokrosisti poskrbi Marjan Avbelj, in sicer je bil 10. na dirki v Bolgariji. 

 

1986

Silvo Habat kot edini slovenski dirkač doslej nastopa na dirkah najmočneje kategorije svetovnega prvenstva cestno hitrostnih dirk – v razredu do 500 ccm, predhodniku razreda MotoGP. Tekmuje še leta 1987, ko doseže najboljšo uvrstitev, in sicer 14. mesto na dirki v Le Mansu. Po današnjem sistemu točkovanja bi osvojil dve točki, a takrat je točke dobilo le najboljših deset dirkačev. 

Po osamosvojitvi so se cestne dirke, predvsem po zaslugi AMD Domžale, katerega vodenje je prevzel Verbič, izvajale na letališčih v Portorožu, Mariboru in Cerkljah na Dolenjskem. 

Postopna menjava generacij voznikov se začne tako v motokrosu kot v speedwayu. 

 

1993

Na Pohorju izvedena prva enduro dirka v Sloveniji. Žal ji je sledila le še ena, dobro desetletje in pol kasneje v Ajdovščini.

 

1994

Silvin Vesenjak kot prvi slovenski voznik endura nastopi na dirki svetovnega prvenstva v enduru.

 

1996

Jani Sitar zmaga na dirki evropskega prvenstva v motokrosu, ta uspeh je dosegel na Češkem  v razredu do 250 ccm.

 

1998

Slovenska motokros reprezentanca v sestavi Sašo Kragelj, Roman Jelen in Boštjan Kampuš osvoji 9. mesto na svetovnem Pokalu narodov v Foxhillu v Angliji, kar je doslej najboljša uvrstitev slovenske reprezentance na olimpijadi motokrosa. 

Speedwayist Matej Ferjan osvoji 3. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu.

Igor Jerman kot član ekipe Kawasaki France zmaga na 24-urni dirki vztrajnostnega motociklizma v Le Mansu. Jerman je najmlajši tekmovalec ekipe in tudi najmlajši v zgodovini te dirke, ki mu je to uspelo. 

Jerman nastopa na svetovnem prvenstvu superbike, kar nadaljuje tudi leta 1999, ko sezono konča na visokem 14. mestu med 56 dobitniki točk.

 

2000

Matej Ferjan postane evropski prvak v speedwayu. V letih 2001 in 2002 kot prvi Slovenec nastopa na dirkah svetovnega prvenstva. 

 

2002

Slovenski dirkač je bil prvič član ekipe, ki je osvojila naslov svetovnega prvaka. To je bil Igor Jerman, član ekipe Zongshen – osvojili so naslov svetovnega prvaka v vztrajnostnem motociklizmu. 

Matej Žagar osvoji naslov mladinskega evropskega prvaka v speedwayu.

 

2003

Roman Jelen osvoji 3. mesto na dirki svetovnega prvenstva v motokrosu v Italiji, in sicer v kategoriji do 650 ccm, ki je bila takrat najmočnejša kategorija. 

 

2004

Matej Žagar osvoji naslov članskega evropskega prvaka v speedwayu. Uspeh ponovi še leta 2008.

 

2005

Aleš Hlad osvoji naslov evropskega prvaka v supermotu. 

Milan Špendal osvoji naslov evropskega prvaka v prvenstvu prikoličarjev.

Luka Nedog postane evropski prvak v cestnem motociklizmu v kategoriji supersport 600.

Na dirki svetovnega prvenstva v speedwayu v Krškem Matej Žagar osvoji 3. mesto.

 

2006

Beno Štern osvoji naslov evropskega prvaka v supermotu.

Slovenska supermoto reprezentanca v sestavi Hlad, Štern in Marjan Habat zmaga na evropskem Pokalu narodov v Plevnu (Bolgarija).

Aleš Hlad zmaga na dirki svetovnega prvenstva v supermotu v Grčiji in na dirkah svetovnega prvenstva prvič v čast slovenskega motošportnika odmeva Zdravljica.

 

2007

Boštjan Skubic osvoji naslov evropskega prvaka v razredu superstock 1000. 

Tim Gajser osvoji svoj prvi naslov evropskega prvaka, in sicer v razredu do 65 ccm.

 

2009

Igor Jerman osvoji še en naslov svetovnega prvaka v vztrajnostnem motociklizmu, tokrat kot član ekipe Yamaha Austria Racing Team. 

Matevž Irt osvoji prvo slovensko zmago na dirkah svetovnega prvenstva v motokrosu. Konkurenco razreda MX3 premaga na dirki na Jastrebarskem na Hrvaškem. 

Tim Gajser osvoji svoj drugi naslov evropskega prvaka, tokrat v razredu do 85 ccm.

 

2010

Uroš Nastran osvoji naslov evropskega prvaka v supermotu.

 

2012

Tim Gajser osvoji dvojno krono, naslovu mladinskega svetovnega prvaka doda tudi naslov najboljšega na stari celini. Obakrat v razredu do 125 ccm.

 

2013

Klemen Gerčar postane svetovni prvak v motokrosu v razredu MX3.

 

2014

Matej Žagar prvič zmaga na dirki svetovnega prvenstva v speedwayu – tekmece premaga na preizkušnji na Finskem. Sezono konča na skupnem 5. mestu. V nadaljevanju kariere na različnih prizoriščih zmaga še štirikrat. 

 

2015

Tim Gajser pokori vso konkurenco svetovnega prvenstva razreda MX2 in postane svetovni prvak.

Slovenska reprezentanca v enduru prvič in edinkrat doslej nastopi na dirki Six Days. 

 

2016

Tim Gajser prvič postane svetovni prvak v najprestižnejši kategoriji svetovnega prvenstva v motokrosu – v razredu MXGP.

 

2017

Jan Poropat osvoji naslov evropskega prvaka v minimotu.

 

2019

Tim Gajser še drugič postane svetovni prvak v elitnem razredu MXGP.

 

To je le nekaj najpomembnejših mejnikov, ki so zaznamovali prvih 100 let motošporta v Sloveniji. Zagotovo je posameznih dosežkov, ki bi bili vredni omembe, še veliko, mogoče smo katerega tudi nehote izpustili. Vsem, ki so krojili razvoj slovenskega motošporta, velja izreči iskrene čestitke. Ne le za dosežene rezultate, temveč tudi za vztrajnost, ki je bila zelo pogosto odločilen dejavnik uspeha v primerjavi s tekmeci, ki prihajajo iz okolij, bolj naklonjenim motošportnim panogam. A izpostavljeni dosežki potrjujejo, da je motošport del uspešne slovenske športne zgodovine. Želja nas vseh je, da bodo lahko tudi naši zanamci čez desetletja tako ponosno govorili o dosežkih slovenskih motošportnikov, kot govorimo danes ob praznovanju 100-letnice izvedbe prve motociklistične dirke na ozemlju Slovenije. 

 

Pregled mejnikov je pripravil Erik Logar, predsednik strokovnega sveta za avto-moto šport pri Avto-moto zvezi Slovenije

 

Besedilo in foto: Peter Kavčič

 

 

 

 

Oglejte si tudi