Okroglo mizo je sklicala vrhniška SDS, potem ko je izvedela, da želi Kemis graditi dodaten »prostor« in da utegne – sodeč po naslovu dokumentacije – ta imeti precejšen vpliv na okolje. Kasneje se je izkazalo, da gre bolj zgolj za birokratski jezik in da vse skupaj praktično nima nobenega vpliva na okolje. V izogib takšnim in podobnim zmotam so se v stranki odločili za organizacijo okrogle mize, na kateri so se predstavili Kemis, Kompostarna Rosa, CRO Vrhnika Saubermacher in Komunalno podjetje Vrhnika, občani pa so jim lahko zastavili tudi vprašanja.
Kot je dejal Emil Nanut, direktor Kemisa, katerega glavna dejavnost je zbiranje nevarnih odpadkov, se občanom ne gre bati, saj naj bi bilo njihovo skladišče v radiu 500 kmeno najbolj varnih. Objekt kot tak ima vse potrebne filtre za izpust plinov, čiščenje odpadnih vod (izliv v vodotok je mogoče v nekaj sekundah blokirati), potrebne podložne zaščite v tleh, nenehno sodelujejo z lokalnimi gasilci… Sicer je Kemis na Vrhniki prisoten od leta 2009, obstaja pa že trideset let. V tem času si je zagotovil visoko strokovnost, kar nenazadnje dokazuje tudi preko 800 kupcev in za skoraj vsakega od njih morajo zagotavljati posebne obdelave – posebna znanja. Nanut se je tudi zahvalil Vrhničanom in Sinjegoričanom, da so dovolili gradnjo na njihovih tleh in izrazil upanje, da so v tem času s svojim korektnim delovanjem razblinili morebitne dvome o njihovem namenu.
Matjaž Rus, direktor Roks recikliranje, ki upravlja s Kompostarno Rosa na Stari Vrhniki, je prav tako predstavil dejavnost kompostarne. Dejal je, da so v letu 2011 zaradi smradu zaustavili sprejem vseh odpadkov in sanirali biofilter, od takrat dalje so razmere boljše. Pojasnil je še, da je v hali, kjer se nahaja kompost, podtlak, zato je uhajanje smradu skoraj nemogoče. Šibka točka je le vhod v halo, torej trenutek, ko se vrata odprejo in vanjo zapelje stroj. Sicer pa je kompostarna v zadnjem času na trg lansirala nov izdelek – v vreče zapakiran tako imenovani »Vrhniški kompost«, ki so ga stranke, po besedah Rusa, zelo dobro sprejele.
S težavami smradu so se veliko ukvarjali tudi na Centru za ravnanje z odpadki Vrhnika, ki ga ima zadnja leta v lasti avstrijski Saubermacher. Direktor Marko Kocjančič je dejal, da imajo po ukinitvi zbirnega centra tri glavne dejavnosti: kompostiranje, sortiranje odpadne plastične embalaže in pa prevoze. Glede kompostiranja je dejal, da so tudi pri njih imeli težave s filtrom, a da so te sedaj odpravljene in da le še redko prejmejo pritožbo na račun smradu. Tudi on je potrdil, da je šibka točka (ko lahko uhaja smrad iz kompostarne) odpiranje in zapiranje vrat ob vhodu v kompostarno. Sicer pa je dejal, da načrtujejo v kompostarni še tehnološke posodobitve, na mestu sedanje sortirnice pa naj bi zrasel sodoben obrat. Trenutno še bijejo bitko s papirji, zato računa, da naj bi slavnostni trak prerezali v letu 2015.
Brigita Šen Kreže iz komunalnega podjetja je povedala, da je Vrhnika praktično že dosegla raven ločevanja odpadkov, ki ga je EU predpisala šele za leto 2020 – to je 75%. Zmanjšuje se tudi količina odloženih organskih odpadkov, saj je komunala izvedla več akcij s katerimi je občane osveščala o prednostih kompostiranja. Lani so preko Humane začeli zbirati obleko – v 9 mesecih so jo zbrali kar 84 ton, skoraj ravno toliko pa tudi odpadne električne in elektronske opreme. A vsi ljudje še vedno ne znajo ločevati, kajti nadzornik je lani izdal preko 4000 opozoril lastnikom zabojnikov. Kot je dejala Šen Krežetova, ne z namenom kaznovanja, marveč z namenom osveščanja.
Večina sogovornikov se je strinjala, da je naša okoljska in prostorska zakonodaja zelo okostenela. Kocjančič je na primer dejal, da morajo zavoljo načrtovanega novega obrata dobiti celo študijo vpliva le-tega na ptice. Dodal je še, da bi v tujini takšne obrate gradili nekje daleč izven urbanih naselij, pri nas pa kaj takega ni mogoče, saj bi bilo tam bodisi prvovrstno kmetijsko zemljišče bodisi krajinski park bodisi kaj tretjega. Kocjančič, Nanut in Rus so se tudi strinjali, da so lahko njihovi obrati zrasli na Vrhniki zato, ker je bila med ljudmi velika osveščenost o ločevanju odpadkov, čemur gre zahvala vrhniški komunali.
Dr. Vlasta Krmelj iz Energetske agencije za Podravje je v sklepnem govoru dejala, da potrošnja surovin v zgodovini človeštva še ni bila nikoli večja. Če bo šlo tako naprej, bomo potrebovali kar devet Zemelj, da bomo zadostili vsem surovinskim apetitom. »Zato je ločevanje nujno,« je menila in dodala, da zato predelovalna industrija igra zelo pomembno vlogo – nosi veliko družbeno odgovornost. »Seveda pa moramo mi, kot povzročitelji odpadkov, in industrija najti skupno točko za sobivanje v dobro vseh nas,« je še dejala.
Gašper Tominc, foto: gt
