Odpeljali smo se do Dolenje vasi, nad Veliko Karlovico, največjo požiralno jamo na zahodnem delu Cerkniškega jezera. Očitno sistem požiralnikov deluje učinkovito, saj je pod nami ostala le še »lužica« na Cerkniškem polju. Kar nekaj časa smo hodili po ravnini, opazovali spomladansko cvetje in na vsake toliko časa sledi mogočnih medvedovih stopal. Ko smo prispeli pod pobočje, se je pot postavila skoraj pokonci in nam ni pustila dihati do vrha. Je lepo markirana, speljana vseskozi po bukovem gozdu. Višje ko smo bili, bolj je bilo hladno in megleno. Na vrhu 1268 metrskega Velikega Javornika smo se na kratko zatekli pred hišo radiokluba. Vreme nas je gnalo na primorsko stran, ki prav tako ni bila prizanesljiva z nami. Le pot je bila bolj položna. Časa smo imeli dovolj, zato smo se povzpeli še na Mali Javornik 1219 m, kjer prav tako nismo bili deležni razgledov. Nadaljevali smo do Koče Mladika na Pečni rebri, pozvonili pri zvonu želja in se odpeljali proti domu.

Tokrat nam vreme ni bilo po volji. Je bilo pa ostalo bolje. Narava, družba, sproščen klepet ob spustu, kovanje novih načrtov.

Marijan Božeglav