Logo MojaObčina.si
DANES
18°C
8°C
JUTRI
25°C
7°C
Oceni objavo

Poklon starovrhniškim mojstrom

Stara Vrhnika, 1. oktober – Po naših krajih delujejo številni mojstri, katerih delo in znanje nemalokrat z njihovo smrtjo utoneta v pozabo. Tudi na Stari Vrhniki bi se to kmalu zgodilo, če jih ne bi iz pozabe »obudili« Joži Krvina in Ema Goričan. V domu krajevne skupnosti so si obiskovalci lahko ogledali panoje desetih starovrhniških mojstrov, ki so s svojimi deli in mojstrovinami ponesli ime Stare Vrhnike v širni svet. Na razstavi so bili razstavljeni tudi številni njihovi osebni predmeti ali izdelki, ki še danes pričajo o njihovih mojstrskih veščinah.
»Leta 2007 sem začela postavljati spletno stran za KS Stara Vrhnika, kjer sem se v rubriki »Pomembni vaščani« soočila s problemom, kaj pravzaprav zapisati o njih – sploh o tistih, ki jih ni več med nami. Z leti se je količina gradiva o njih množila. Zato sem prišla na idejo, da bi deset pokojnih mojstrov, ki so ponesli ime vasi v svet, prav posebej predstavili,« je o rojevanju razstave pojasnila Joži Krvina. Tako se je počasi oblikoval ustroj razstave s panoji, na vsakem od njih pa je predstavljen po en mojster. Hkrati je bila izdana tudi zloženka in postavljena tabla pri domu KS Stara Vrhnika o bogatem in zanimivem delu mojstrov. Projekt sta finančno podprla Kulturno društvo Stara Vrhnika in Krajevna skupnost Stara Vrhnika. Poleg Joži je pri projketu sodelovala tudi Ema Goričan, rodoslovka in raziskovalka zgodovine Stare Vrhnike.

 

Trije Franci, trije Ivani, trije Gromi in trije Ogrini

Kot so zapisali v zloženki, gre za » … predstavitev treh Francov, treh Ivanov, treh Gromov, treh Ogrinov, dveh slikarjev, dveh dobrotnikov, devetih mož in ene ženske, desetih pomembnih vaščanov.« Slikar Simon Ogrin (1851-1930) je bil cerkveni slikar, čigar dela najdemo po vsej Sloveniji, na Hrvaškem, doma v cerkvi sv. Pavla in sv. Trojici. Jerica Novak (1857 – 1905) je bila dobrotnica, katere oče je našel vojaški zaklad. Darovala je denar za gradnjo oltarjev in poslikavo v farni cerkvi ter za Rokodelski dom. Ivan Ogrin (1875 – 1946) je odšel v Brazilijo in ustanovil uspešno gradbeno podjetje. Po preselitvi na Vrhniko zaslovel kot dober gradbenik, katerega delo je zaradi kakovosti in materialov cenil arhitekt Jože Plečnik.Danes tako imenovana »Janezova vas« je imenovana tudi po njem – bil je eden od treh Janezov. Ivan Ogrin (1875 – 1951) je prav tako odšel v Brazilijo, kjer je postal uspešen lastnik strojarne in trgovine kož. Po  vrnitvi v domovino je kupil grad v Šentilju pri Velenju in Golnik, ju prodal in kupil »Lenčetovo« veleposestvo z vinotočem na Lavrici, kjer je bil dobrotnik. Ivan Grom (1878 – 1957) je bil vojaški veterinar avstro ogrske vojske in kasneje jugoslovanske vojske. Nekaj časa je živel v Zagrebu, nato na Vrhniki. Floris Oblak (1924 – 2006) je bil akademski slikar in grafik, ki je s svojim bogatim opusom zaznamoval slovenski likovni prostor. Franc Potrebuješ (1928 – 1997) je bil mojster oblaganja z lesom-intarzija, domače in tuje stranke pa so ga še posebej cenile zaradi odličnih intarzij v lesu. Franc Nagode (1929 – 2010) je »oče« jelenovega hlebca, ki ga najdemo še danes na prodajnih policah. Janez Grom (1937 – 2009) se je ukvarjal z umetniškim oblikovanjem male plastike. Izdelke je razstavljal po celi Sloveniji. Franc Grom (1940 – 2015) pa je bil znan po izdelavi posebnih vrhniških pirhov, katerih vzorci so bile pravzaprav izvrtane luknjice. Rekorder je imel 24 tisoč luknjic.

Razstava doma, potem še na Vrhniki
Razstava s panoji in osebnimi predmeti mojstrov je bila odprta v prvih dneh oktobra v domu krajevne skupnosti na Stari Vrhniki, že sedaj pa je z vodstvom Cankarjevega doma na Vrhniki dogovorjeno, da bo ugledala luč sveta tudi tam 27. januarja 2023. Želja je, da bi panoje postavili pri hišah mojstrov, kjer so se rodili ali delovali, pa tudi, da bi njihova življenja in dela bila opisana v knjigi. Kot sta dejali sogovornici, Joži in Ema, je gradiva zbranega še veliko. Del tega je bilo mogoče slišati že na odprtju razstave, a še zdaleč ne vsega. Stara Vrhnika se je tako poklonila svojim rojakom, ki so ponesli njeno ime po Sloveniji in celo svetu. A verjetno niso zadnji, kajti že sedaj v njihovi sredi deluje nekaj posameznikov, ki si bodo nekoč zaslužili svoje mesto na seznamu »mojstrov«. No, prvih deset boste lahko od januarja 2023 pobližje spoznali kar iz Našega časopisa.     

Gašper Tominc, foto: GT


 

 

Oglejte si tudi