Trije Franci, trije Ivani, trije Gromi in trije Ogrini
Kot so zapisali v
zloženki, gre za » … predstavitev treh Francov, treh Ivanov, treh Gromov, treh
Ogrinov, dveh slikarjev, dveh dobrotnikov, devetih mož in ene ženske, desetih
pomembnih vaščanov.« Slikar Simon Ogrin (1851-1930) je bil cerkveni slikar,
čigar dela najdemo po vsej Sloveniji, na Hrvaškem, doma v cerkvi sv. Pavla in sv.
Trojici. Jerica Novak (1857 – 1905)
je bila dobrotnica, katere oče je našel vojaški zaklad. Darovala je denar za
gradnjo oltarjev in poslikavo v farni cerkvi ter za Rokodelski dom. Ivan
Ogrin (1875 – 1946) je odšel v Brazilijo in ustanovil uspešno gradbeno
podjetje. Po preselitvi na Vrhniko zaslovel kot dober gradbenik, katerega delo
je zaradi kakovosti in materialov cenil arhitekt Jože Plečnik.Danes tako imenovana »Janezova vas« je imenovana tudi
po njem – bil je eden od treh Janezov. Ivan Ogrin (1875 – 1951) je prav
tako odšel v Brazilijo, kjer je postal uspešen lastnik strojarne in trgovine kož.
Po vrnitvi v domovino je kupil grad v
Šentilju pri Velenju in Golnik, ju prodal in kupil »Lenčetovo« veleposestvo z
vinotočem na Lavrici, kjer je bil dobrotnik. Ivan Grom (1878 – 1957) je
bil vojaški veterinar avstro ogrske vojske in kasneje jugoslovanske vojske.
Nekaj časa je živel v Zagrebu, nato na Vrhniki. Floris Oblak (1924 –
2006) je bil akademski slikar in grafik, ki je s svojim bogatim opusom
zaznamoval slovenski likovni prostor. Franc Potrebuješ (1928 – 1997) je
bil mojster oblaganja z lesom-intarzija, domače in tuje stranke pa so ga še
posebej cenile zaradi odličnih intarzij v lesu. Franc Nagode (1929 –
2010) je »oče« jelenovega hlebca, ki ga najdemo še danes na prodajnih policah. Janez
Grom (1937 – 2009) se je ukvarjal z umetniškim oblikovanjem male plastike.
Izdelke je razstavljal po celi Sloveniji. Franc Grom (1940 – 2015) pa je
bil znan po izdelavi posebnih vrhniških pirhov, katerih vzorci so bile
pravzaprav izvrtane luknjice. Rekorder je imel 24 tisoč luknjic.
Razstava doma, potem
še na Vrhniki
Razstava s panoji in osebnimi predmeti
mojstrov je bila odprta v prvih dneh oktobra v domu krajevne skupnosti na Stari
Vrhniki, že sedaj pa je z vodstvom Cankarjevega doma na Vrhniki dogovorjeno, da
bo ugledala luč sveta tudi tam 27. januarja 2023. Želja je, da bi panoje
postavili pri hišah mojstrov, kjer so se rodili ali delovali, pa tudi, da bi
njihova življenja in dela bila opisana v knjigi. Kot sta dejali sogovornici,
Joži in Ema, je gradiva zbranega še veliko. Del tega je bilo mogoče slišati že
na odprtju razstave, a še zdaleč ne vsega. Stara Vrhnika se je tako poklonila
svojim rojakom, ki so ponesli njeno ime po Sloveniji in celo svetu. A verjetno
niso zadnji, kajti že sedaj v njihovi sredi deluje nekaj posameznikov, ki si
bodo nekoč zaslužili svoje mesto na seznamu »mojstrov«. No, prvih deset boste
lahko od januarja 2023 pobližje spoznali kar iz Našega časopisa.
Gašper Tominc, foto: GT