Priplesale so deklice, napravljene v snežinke in gozdne vile. Tudi gozdne živali so nastopale. To je bil velik dogodek za mene. Najbolj mi je ostalo v spominu tisto lepo zimsko ozadje in še sedaj ga vidim. Nikoli več nisem doživela take lepote.
Končno je prišel dedek Mraz s sivo kučmo in velikim košem daril. Ta darila so bila papirnate vrečke - navadni »škrniclji«, napolnjeni z nekaj keksi in eno pomarančo. Dedek Mraz je imel lep kožuh. Vile in snežinke so mu pomagale, ker je bil že star. Pozneje so vile prišle med nas v dvorano in razdelile vrečke, vsak je dobil čisto preprosto darilo.
To je bilo moje prvo pravo srečanje z dedkom Mrazom.
Mnogo let je minilo in mnogo dedkov Mrazov smo dali skozi. Ko sva z možem bila še v Zaplani, sem naredila novoletni sprejem z dedkom Mrazom za svoje prijatelje. Nabavila sem skromna darila in jih označila z imeni. Dobrega soseda, ki je bil bolj velike postave, sem prosila, da se napravi v dedka Mraza. Priskrbela sem mu obleko in kučmo. Doma je imel velik koš za seno nosit. V ta koš smo naložili darila. Bil je nek sobotni zelo zasnežen večer. Snega je v Zaplani veliko. Smreke so bile bogato obložene s snegom. Zunaj pred hišo sem imela lepe lučke, ki so še polepšale zimsko nočno idilo. Imeli smo veliko pokrito zastekljeno teraso z novoletno jelko in lučkami. Za veliko mizo so sedeli prijatelji in bili v pričakovanju prihoda dedka Mraza. Skozi zadnja vrata je vstopil s polnim košem na rami. Nastal je smeh in veselje. Za vsakega povabljenega sem spisala kratko pesmico in mu jo namenila z nagovorom.
Bilo je smeha in veselja in zelo sem uživala v tem dogodku. Dedek Mraz je razdelil darila, bilo je enkratno druženje. Malo smo popili in pojedli in se še dolgo v noč veselili. Darila so se razveselili vsi povabljeni in tudi dedek Mraz.
Ja, to so bili lepi časi, ki jih ne bomo pozabili.
Fani Šurca