Vabimo vas, da se nam v petek, 30.9.2022, ob 19.30 uri, pridružite na dobrodelnem dogodku “ZA KAJO IN JUNAKE 3. NADSTROPJA”
V nadaljevanju vam predstavljamo tudi Kajino zgodbo:
Živjo, sem Kaja in sem ena izmed junakinj 3.nadstropja. To smo vsi otroci in mladostniki, ki smo preboleli raka oz. se še zdravimo. Sama sem lansko pomlad zbolela za ne-Hodgkinovim limfomom. Prej sem tako kot ostali hodila v šolo, trenirala rokomet in počela stvari tako kot ostali najstniki. V novembru 2019 pa so se eno jutro brez posebnega razloga začeli pojavljati prvi, na prvi pogled čisto nedolžni, simptomi. Namreč začela sem bruhati in ves čas sem imela krče v trebuhu. Ker pa se čez dva tedna stanje ni nič zboljševalo ampak le slabšalo smo se odločili da gremo zaradi hudih krčev na urgenco na Pediatrično kliniko, kjer sem do januarja naslednje leto sem opravila kar nekaj različnih preiskav ampak, ker niso odkrili nič posebnega so mi povedali, da je najverjetneje vse psihičnega izvora in mi dodelili psihologinjo. Ker pa se je stanje le slabšalo, krči postajali vedno hujši ter sem v manj kot pol leta izgubila 15kg zaradi bruhanja, smo se doma odločili da začnemo poskušati z različnimi alternativami. Tudi te niso kaj dosti pomagale in v tistem trenutku sem res pomislila, da je razlog za vse to le v moji glavi. Potem pa se mi je "na srečo" konec maja 2020 vnel slepič in treba ga je bilo takoj operirati. Na srečo pa zato, ker so mi med operacijo mogli odrezati del tankega črevesja, ki ni zgledalo normalno in ga poslali v histološki izvid. Čez en teden, ravno ko naj bi odšla domov iz bolnice po operaciji, so prišli izvidi .... in diagnoza je bila rak.... Za to besedo nisem nič več slišala in rabila sem kar nekaj minut, da sem dojela kar sem ravnokar slišala. Nato je sledil jok in kot se spomnim sem jokala še čisto cel dan do večera. Takoj za tem sem bila odpeljana na hemato-onkološki oddelek Pediatrične klinike. Prva misel, ko sem prišla tja in videla vse otroke brez las je bila: Ne, jaz ne spadam sem. Ampak nimaš druge izbire kot da se sprijazniš, da si eden izmed njih in da je to tvoja edina možnost da preživiš. Kmalu za tem so se začele kemoterapije, ki so bile dosti hujše kot sem si jih predstavljala (pred začetkom sem mislila da bom lahko šla med zdravljenjem tudi kdaj pa kdaj teči, a v resnici se med zdravljenjem nisem bila kdaj niti sposobna sama stuširati ali iti na stranišče). Kemoterapije in zdravljenje nasploh je težko fizično zaradi vseh stranskih učinkov in posledic, hkrati pa zna biti tudi psihično zelo zelo težko. Jaz sem poskušala biti čim bolj pozitivna, ampak pridejo dnevi ali tedni, ko samo jokaš in nočeš naprej. Ogromno pa pomenijo ljudje, ki ti ves čas stojijo ob strani (čeprav se kdaj zgodi da moraš na koncu ti tolažiti njih ker jim je težje kot tebi). Med zdravljenjem pa sem spoznala tudi kar nekaj novih ljudi, za katere sem neizmerno hvaležna. Meni je uspelo, 31.8.2020 sem zaključila zadnjo kemoterapijo in premagala raka! Danes sem zdrava in na življenje gledam povsem drugače kot prej ter sem hvaležna za čisto vsak nov dan.Od takrat sem zelo aktivna članica Inštituta zlata pentlja v katerem s svojimi soborci predstavljamo svoje zgodbe in ozaveščamo ljudi.
September je mesec namenjen ozaveščanju o otroškem raku. Ker imamo v naši ekipi članico Kajo Zimšek, ki je raka nedavno premagala, smo se odločili, da za njo in ostale junake 3. nadstropja odigramo dve dobrodelni (prijateljski) tekmi. Prostovoljne prispevke, ki bodo zbrani do konca dogodka, bomo v celoti namenili Inštitut Zlata Pentljica, otroci z rakom v katerem je naša Kaja zelo aktivna .
Se vidimo v petek v dvorani Osnovne šole Antona Martina Slomška na Vrhniki!
ŠDRŠ Vrhnika
