Na Tičnici bi investitor gradil doživljajski park Argonavti

Vrhnika, 1. december – Če bi ljubljansko podjetje Imi Stil želelo graditi na Tičnici doživljajski park, potrebuje spremembo namembnosti zemljišča, zato je občina sprožila postopek spremembe prostorskih načrtov. Na prvi javni obravnavi projekta se je javnost seznanila z vsebino parka, ki bi vseboval otroško igrišče, dvorano, doživljajski park in glamping cono. Največ pripomb je letelo na morebiten vpliv na okolje: na promet in hrup.

Investitor je pred leti od države odkupil kmetijske in športne parcele na območju nekdanje vojašnice 26. oktober na Stari Vrhniki, kjer pa se po prostorskih načrtih ne smejo graditi turistični objekti. Na željo investitorja je občina začela postopek spreminjanja namembnosti zemljišč v turistične površine. Ta postopek, ki vključuje veliko lokalnih in državnih nosilcev urejanja prostora, bo trajal približno dve leti. To bo čas, v katerem bo do konca dozorela tudi ideja, kaj natančno naj bi stalo na Tičnici, idejni osnutek pa je že na mizi in je bil predstavljen zainteresirani javnosti v Cankarjevem domu.

Dvorana za plezanje, drča za sankanje, igralne mreže, zip-line…
Kot je na predstavitvi pojasnil direktor firme Imi Stil Aleš Mrša,je idejni projekt nastal v sodelovanju s podjetjema z mednarodnimi izkušnjami Glampro in Krajinaris. Vhod v park bi bil na mestu stadiona, kjer bi bilo veliko otroško igrišče odprtega tipa, bar in restavracija ter večnamenska dvorana, v kateri bi osrednje mesto zavzemal modularni plezalni sistem »clip' n climb« sistem, ki je primeren za vse starostne skupine in izkušnje. Dvorana bi bila zato primerna za poglabljanje timskega sodelovanja, za vrtce ali tam gradečo skupnost doma upokojencev. Največje območje parka (okoli 50%) bi zasedal adrenalinski park, ki bi se raztezal na območju za stadionom in bi ga sestavljalo okoli 80 elementov z različnimi izzivi – zip line, igralne mreže, balvansko plezanje, vodno igrišče, downhill park, drča za poletno sankanje… Tretji del parka pa bi predstavljalo 48 glamping enot različnega tipa: zemljanke, hiške na drevesu, glamping šotori.

»To ni dokončna ideja«
Kot je dejal drugi sogovornik iz Imo Stila Jože Godec, je vse to za zdaj idejna osnova, ki se bo kristalizirala do zaključka spremembe prostorskih aktov. V tem času so po njegovih besedah vabljeni k sodelovanju vsi, ki bi s svojo poslovno priložnostjo lahko obogatili projekt: od prodaje spominkov, do prevzema restavracije, izposoje koles, fizioterapije … »Odprti smo za vse ideje,« je bilo slišati. Rečeno je še bilo, da načrtovanje parka temelji na smernicah trajnostnega razvoja in čim manjše obremenitve okolja. Park bi bil lahko po mnenju investitorja sidrišče ostalim turističnim ponudnikom na Vrhniki, domačinom pa bi ponujal tudi možnost zaposlitve.

Pripombe letele na povečano gostoto prometa in na morebiten hrup
Na predstavitvi se je zbralo kar veliko občanov – v primerjavi s podobnimi predstavitvami. Glede na vpliv parka na okolje bo verjetno najbolj na udaru Stara Vrhnika, katere predstavniki so izrazili dvom v zadostno število parkirnih mest, primerno cestno infrastrukturo za masovni turizem, na morebiten hrup in na nujnost, da bi bil v projektno ekipo vključen tudi predstavnik Stare Vrhnike. Investitor je odgovarjal, da prometna infrastruktura ni v njegovi domeni, ampak je stvar občine, tudi parkirna mesta naj bi bila skladna s predpisi, ki določajo njihovo število glede na namen objekta. Glede hrupa je dejal, da ne bo šlo za »Garda Land«, ampak za umirjen park, kjer naj bi največ decibelov prinesli vzkliki navdušenja ali strahu. Investitor je obljubil, da se bo s skupino predstavnikov Stare Vrhnike sestal še posebej. Publiko je zanimalo še kako naj bi park vplival na videz vedute Svete Trojice, kako je z arheološkimi najdišči na tem območju, kaj bo s parkom in tam zaposlenimi pozimi in ali si Vrhnika sploh želi masovnega turizma? Po besedah investitorja park ne bo imel vpliva na veduto Svete Trojice, območje je bilo arheološko pregledano (Skupina Stik), park pa naj bi se trudil obratovati čim več mesecev v letu, da bi zaposleni imeli običajen delovni urnik.