Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
8°C
JUTRI
24°C
7°C
Oceni objavo

"V planih je tudi izgradnja zimsko-letnega bazena"

Z županom Danielom Cukjatijem smo se pogovarjali o minulem letu, ki ga je zaznamovala epidemije in kako je le-ta vplivala na delovanje občine. Sogovornik nam je spregovoril o gradnji priključka na avtocesto, o načrtih v športnem parku in v Močilniku ter kaj se gradi na območju nekdanje vojašnice na Stari Vrhniki.

Se je leto izteklo po vaših pričakovanjih?

Samo leto in načrti občine, kjer nismo odvisni od drugih organov, ki niso pod občinsko upravo ali od posameznikov od katerih moramo pridobiti soglasja, se je izteklo po pričakovanjih. Veliko večino načrtovanih investicij smo bodisi izvedli bodisi začeli z izvedbo. In to navkljub večmesečnim ukrepom zaradi korone.

  

Koliko pa se je vas, kot občine, dotaknila korona?

Dotaknila se je same organizacije dela. V nekem obdobju smo imeli v upravi velik delež odsotnih sodelavcev, bodisi zaradi karantene, bodisi zaradi varstva otrok ali zaradi dela v civilni zaščiti. To se je poznalo predvsem pri zamudah izdajanja kakšnih soglasij ali mnenj našim občanom.

 

Menite, da Vrhničani spoštujejo omejitve glede koronavirusa?

Glede na to, da po številu okuženih na tisoč prebivalcev nismo presegli povprečja glede na število občanov v naši občini, lahko rečem, da smo v zadostni meri upoštevali omejitve. Tudi občinsko redarstvo ni zaznalo večjih kršitev. Občasno je sicer prišlo do pojava kakšnega žarišča, vendar se je hitro umirilo. 


Decembra ste na OS sprejeli proračun. Kakšna bo letošnje projekcija le-tega v grobi obliki? Koliko bo kapnilo v blagajno, koliko iz nje, koliko je dolga… ?

Na decembrski seji smo uspeli prvič v zgodovini občine sprejeli dvoletni proračun. To je pomembno predvsem zaradi večletnih investicij in zaradi priprave na novo evropsko finančno perspektivo od 2021 in 2027. V ta namen smo namenili v proračunu tudi več sredstev za prostorske plane in za projektne dokumentacije raznih investicij. Ko bo tako imenovani operativni program znan (predvidoma konec leta 2022), ki ga pripravi vlada skupaj z EU,  bomo vedeli za katere projekte bomo lahko prejeli EU sredstva. Trenutna finančna perspektiva pa se je zaključila.

V letu 2021 se načrtuje cca 17 milj. prihodkov in 20 milj. odhodkov. Presežek odhodkov gre predvsem na račun infrastrukturnih projektov (občinskih, državnih in evropskih). V lanskem letu smo odplačali en dolgoročni kredit, tako da trenutna zadolženost ni velika. Ostala sta še kredita, ki sta bila vzeta za potrebe gradnje zdravstvenega doma.

 

Kam je investicijsko usmerjen proračun 2021-2022? Katere bodo glavne občinske investicije?

Največ sredstev je rezerviranih za infrastrukturne projekte: južno obvoznico (pripravlja se razpis za izvajalca), kolesarsko pot Vrhnika-Horjul, večje cestne odseke v krajevnih skupnostih, za prizidek k OŠ Ivana Cankarja, za celostno ureditev športnega parka, za kolopark, občinske kolesarske in rekreativne poti ter za nakupe manjkajočih zemljišč v Močilniku in na Bajerjih, kjer želimo razviti turistično ponudbo. V naslednjem letu bomo začeli tudi z obnovo Rokodelskega doma, to je bivši Primis, pri Cankarjevemu domu Vrhnika. Stavba bo namenjena uporabi mladinskih, kulturnih in športnih organizacij, mladim umetnikom itd. V zadnjih letih se je  zelo razvila vrhniška tržnica. V ta namen smo kupili tudi pokrite prostore, ki so bili v lasti Mercatorja. Sedaj bomo te prostore uredili v pokrito tržnico.

 

Kako pa se v proračunu vidijo krajevne skupnosti?
Občina Vrhnika ima že vrsto let na nek način participatorni proračun in sicer z delom proračunskih sredstev razpolagajo krajevne skupnosti samostojno. Tako se vsako leto uredijo oz. asfaltirajo ceste v krajevnih skupnosti. Izmed večjih samostojnih investicij bo gradnja ceste v Podlipi, na Drenovem Griču, izgradnja dela kanalizacije v Sinji Gorici - v kolikor bomo uspeli pridobiti zemljišča, izgradnja vodovoda Vrhnika- Zaplana.

 

Lani, v letu 2020, se je zaključila dejavnost v Močilniku, s tem je ta postal v lasti občine. Kaj se sedaj tam dogaja, kakšna je vaša občinska strategija z omenjeno nepremičnino?

Z novim letom se je najemniku novejšega dela stavbe, iztekla najemna pogodba. Sedaj rešujemo še z dvema lastnikoma ostalega dela Močilnika in starega dela objekta. Celostna ureditev namreč ni možna, v kolikor je na tem območju več lastnikov, ki so po možnosti v slabih medsebojnih odnosih. Reševanje lastništva je trd oreh in je posledica pretekle pasivne drže lokalne skupnosti in slabih odločitev preteklih lastnikov. Želimo in verjamemo, da bomo v Močilnik ponovno vrnili življenje.

 

Decembra se je odselila upravna enota na novo lokacijo. Kako bo z njenimi prostori, ki so gostovali v vaših prostorih? Se bo vaša uprava iz Mulajeve preselila na občino?

V začetku meseca decembra smo na Vrhniki končno dobili urejen in primeren upravni center. Prostore je zasedla upravna enota in tudi davčne pisarne za katere smo morali napeti vse sile, da so ostale na Vrhniki. Hvala finančni upravi. Po izselitvi upravne enote, bomo lahko celotno občinsko upravo – tudi oddelek za prostor in oddelek za okolje in komunalo - preselili v občinsko stavbo na Tržaški cesti.

 

Kaj bo pa z prostori v Mulajevi hiši?

Imamo več načrtov, ki pa so odvisni od lastništva drugega objekta.  

 

Kakšna je situacija s priključkom na avtocesto v Verdu? Na eni zadnjih sej je bilo rečeno, mislim da na oktobrski ali novembrski, da mogoče ne bo šlo vse tako gladko, kot je bilo rečeno.

V projekt izgradnje južne obvoznice in priključka na avtocesto je vključenih veliko akterjev. Občina, država DRSI, DARS, elektro in telekom. V zadnjih dveh letih smo od ideje prišli do vse projektne dokumentacije, lastništva in sofinancerskega sporazuma. Projekt je težak več milijonov. Občinski delež pa je cca 700.000,00 EUR. Trenutno se pripravlja razpisna dokumentacija za izbiro gradbenega izvajalca.

Objekt sodišča in nekdanje zadruge je v celoti obdan s trakom. Kot je zapisano, odpada fasada. Kaj boste storili, da bo izgled in funkcionalnost objekta prijaznejši občanom?

Objekt sodišča je izredno star in je v večinski lasti ministrstva za pravosodje. Ob zadnjem potresu na Hrvaškem, ki smo ga dodobra čutili tudi na Vrhniki, je prišlo do vidnih poškodb na stavbi. Zaradi varnosti mimoidočih je sodišče do statičnega pregleda, omejilo dostop do samega objekta.

 

Bralci so nas opozorili na brv čez Ljubljanico pri Janezovi vasi, ki naj bi ne imela več tepiha, ki je preprečeval zdrse. Kako je s tem?

Konec lanskega leta smo izvedli celostni pregled konstrukcije. Ugotovljeno je, da je prišlo do konstrukcijskih poškodb mostu. V letošnjem letu ga bomo sanirali, zato bo sam most nekaj časa tudi zaprt. Tepih pa je bil odstranjen ravno zaradi strokovnega pregleda mostu. Zaradi dotrajanosti ga niso namestili nazaj.

 

Nekdanji hotel Orla je v propadajočem stanju. Kot mi je znano, je to občinski objekt. Ali imate z njim kakšno strategijo? Na eni od občinskih sej se je govorilo, da bi zamenjali vsaj streho?

Nekdanji hotel oz. objekt črnega orla je vrsto let menjaval lastnike. Po osamosvojitvi so se začeli postopki denacionalizacije. Postopki so trajali izredno dolgo in je občina postala 100 odstotni lastnik šele pred leti. Pred korono, ko je bil turizem na vrhuncu, so se za objekt zanimali investitorji. Sedaj je razumljivo zanimanje upadlo. Zaradi varnosti mimoidočih bomo šli v zamenjavo strehe. V lanskem letu smo izvedli tudi statični pregled objekta, ki je pokazal, da objekt niti ni v tako slabem stanju.

 

Športni park dobiva novo podobo. Baje, naj bi imela občina v rokavi pripravljene dokumente za njegovo obnovo. Lahko poveste kaj se bo obnavljajo in če lahko kronološko opredelite?

Športni park Vrhnika zaradi svoje izredne lege v samem središču mesta, ob neposredni bližini šole, vrtca in reke Ljubljanice, služi kot veliko skupno dvorišče Vrhničanov. Po več desetletjih investicijskega zanemarjenja, smo pred dobrima dvema letoma le zagrizli v to kislo jabolko. Velik del športnih površin smo, z izjemo stadiona, že obnovili. Sedaj nas čaka najtrši oreh, ker moramo pred gradnjo novih objektov, sprejeti občinski podrobni prostorski načrt. Po sprejemu OPPN-ja, v drugi polovici leta, bomo začeli z gradnjo objekta za servisne prostore tistih športnih panog, ki so sedaj dobro razvite v parku. Hkrati bomo uredili osrednji del, ki bo služil kot park vsem občanom, npr. glasbeni paviljon, otroško igrišče, odbojka na mivki, park z drevoredom…

V načrtih je tudi izgradnja zimsko-letnega bazena, vendar bo potrebno predhodno zagotoviti dodatne prostore za športno vzgojo otrok v OS IC in društva.


Pri nekdanji vojašnici na Stari Vrhniki potekajo zadnje čase gradbena dela. Nekateri Vrhničani se bojijo, da bo morebiti v katerem od objektov ponovno prostor za begunce ali kaj podobnega. Kakšne informacije o teh objektih, ki so v lasti države, imate vi? Kaj se tam obnavlja in gradi, ter čemu?

V zadnjih letih se je na tem območju temeljito obnavljalo. Nekateri objekti so namenjeni arhivu UE Ljubljana, Arhivu MORS-a, spodnje objekte sta zasedli UE Vrhnika in urad za delo. Objekt pri stadionu bo namenjen dnevnemu varstvu starostnikov. Zaradi pridobljenih sredstev mora biti zgrajen do sredine leta 2022. Z Domom upokojencev Vrhnika želimo preko Ministrstva za delo, družino in socialo, urediti še zadnja zgornja zapuščena objekta in jih nameniti oddelku za demenco v sklopu DU Vrhnika. Zaradi vseh aktivnostih v tem času ne verjamem, da bi to območje še kdaj služilo kot migrantski center.

Za konec še vprašanje, kako se obnese prva podžupanja občine Vrhnika, gospa Bernarda Kropf?

Izredno dobro in sem ji hvaležen, da je sprejela izziv ter prevzela področje ekologije, ki je na Vrhniki velik problem. Za uspešno vodenje tako velike občine je župan premalo. Do sedaj sem imel srečno roko pri izbiri vseh podžupanov: tako pri Gregu Kukcu, ki je moral zaradi prevzema članstva in nato tudi predsedstva nadzornega sveta komunale, kot podžupan odstopiti, do gospoda Jožeta Malovrha, ki primarno skrbi za dobro povezavo s krajevnimi skupnostmi. Pri veliko investicijah in programih pomagajo tudi predsedniki krajevnih skupnosti, predsedniki ali predstavniki lokalnih list in političnih strank. Večja vključenost občanov in uslužbencev Občine se je poznala tudi v realizaciji proračuna, ki je bila zelo velika. Veliko manjših projektov, za katere v preteklosti ni bilo časa, je bilo sedaj izvedenih.

Gašper Tominc

Oglejte si tudi