Na Vranskem je bilo prvo med njimi telovadno društvo Sokol, ki je nastalo po zgledu češkega Sokola. Sokolstvo je prispevalo telovadno terminologijo v slovenskem jeziku ter edinstven organizacijski ustroj in telovadni sistem.
Telovadno društvo Orel je od slovenskega Sokola prevzelo nekatere organizacijske in telovadne elemente ter slovensko telovadno terminologijo.
Poleg omenjenih dveh gibanj je med vojnama na Slovenskem obstajalo še tretje, delavsko telovadno gibanje, pozneje preimenovano v društvo Svoboda, ki ga, iz razpoložljivih virov, na Vranskem ni bilo zaznati.
Že Vlado Rančigaj, avtor članka Nekoč je bilo, navaja, da so: »Orli vadili v kaplaniji, kjer je imelo prostor tudi Katoliško bralno društvo, pa tudi doma, po vaseh, kjer so si naredili preprosta telovadna orodja. Da so leta 1935 s pomočjo hranilnice in posojilnice kupili star Hraščanov hlev (današnji dom kulture) in tam zgradili dvorano.« Ta dom je bil po obnovi preimenovan v Slomškov dom, v katerem je bila omogočena vadba vranskim telovadcem, krajanom pa pestra kulturna dejavnost.
Avtor članka navaja tudi, »da med njimi ni bilo nikoli strankarskih razprtij, kot je bilo to v drugih krajih. Oboji so vadili proste vaje, orodno telovadbo, kasneje akrobatiko, atletiko in odbojko. Da so pri Sokolih veljali za najboljše Franc Javoršek, Franc Golob, Leopold Jelen (njegov sin Milan je športni pedagog v OŠ Vransko; opomba avtorja tega članka) in Karel Golob. Pri Orlih pa so sloveli kot odlični telovadci Franc Florjan, Ivan Križnik in Franc Škrabar, vsi iz Prapreč.«
Da je bila na Vranskem, v trgu, tudi aktivna telovadna skupina Orli, potrjuje fotografija, ki je bila posneta po vsej verjetnosti pri takratnem »marofu« vranske kaplanije (sodeč po ozadju), lahko pa tudi drugje.
Orlovski telovadni dresi, ki jih nosijo telovadci na fotografiji, so bili podobni sokolskim. Da gre za telovadno skupino Orli z Vranskega, potrjujejo podatki o telovadcih. Vse, ki jih v nadaljevanju omenjam, sem osebno poznal, tako kot tudi njihove družinske člane.
Od leve proti desni je peti v vrsti Aci Jungar. Po osvoboditvi je živel v »spodnjem koncu« Vranskega, v nekdanji Urlaubovi hiši (pozneje Kolarjevi). V tej hiši je potekal šolski pouk že pred letom 1818, kar je navedeno na 105. strani članka Vransko v času srednjega in zgodnjega novega veka, pisca Damirja Žeriča, ki je bil objavljen v zborniku Vransko skozi čas.
Šesti je Franc Maček, krojač. Z družino je živel v »zgornjem koncu« Vranskega, ob cesti pod Gorico. V tem okolju so imeli svoje hiše pretežno obrtniki: Joško Pikl – sedlar, jermenar in tapetnik (sin Lutko Pikl – starosta vranskega gasilstva), Milka Vivoda – Milka bar, König – zidar, Terglav – kovač, Herič – kolar in sodar, omenjeni krojač in na koncu Lukmanova vrtnarija.
Zadnji v vrsti je Jožef Marko, moj oče, ki ga žal nisem poznal, ker je padel v partizanih. Spomin na njega je obeležen na spominski plošči na Vranskem (bivši krajevni urad).
V medvojnem času je oče bival pri bratu Tonetu Marku, ki je bil pred in po vojni aktiven lovec in soustanovitelj Lovske družine Vransko.
Bil je mojster slikarske obrti in je ljubiteljsko slikal na platno ter na stene, predvsem lovske motive. Poleg fotografiranja (njegov fotoaparat še vedno hranim) je bil tudi navdušen motorist. Po vojni je postal lastnik njegovega motorja znanec iz orlovskih vrst, Franc Maček. Ta me je kot petletnega mulčka nekajkrat popeljal z očetovim motorjem po trgu.
Jože MARKO, univ. dipl. ped. in andr.
Viri:
Nastanek slovenske katoliške telesnovzgojne organizacije Orel, avtor dela Aleš Šafarič, 23. 7. 2017, objavljeno na: https://zgodovinanadlani.si/nastanek-katoliske-telesnovzgojne-organizacije-orel/
NEKOČ JE BILO, avtor članka Vlado Rančigaj, objavljen na: https://www.mojaobcina.si/vransko/novice/nekoc-je-bilo.html
VRANSKO SKOZI ČAS, zbornik prispevkov, članek Vransko v času srednjega in zgodnjega novega veka, Damir Žerič, objavljen na:
https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NAEPTLXE/78257f05-f89b-4959-b160-4c67701fc36e/PDF
Fotografije: osebni arhiv avtorja članka
