Pri kurjenju česar koli predstavlja glavni problem nevarnost požara. Sezona požarov v naravi se zaradi toplih in suhih pomladi in jeseni podaljšuje, najpogostejši povzročitelj pa je človek s svojo nepremišljeno dejavnostjo. Najpogosteje požare zanetijo prav lastniki zemljišč, ki želijo s kmetijskih površin odstraniti organsko maso. Takšno ravnanje je neprimerno tako z vidika varstva okolja kot tudi z vidika agrotehnike. Kurjenje žetvenih ostankov na njivah zmanjšuje biološko aktivnost tal, zmanjšuje humus v tleh ter onesnažuje okolje. Ostanki, kot so slama, koruznica in drugi rastlinski ostanki, namreč predstavljajo hrano mikroorganizmom v tleh, zato se namesto kurjenja spodbuja kompostiranje. Zaradi ognja, ki ne razvije dovolj visoke temperature, se lahko v zrak spuščajo tudi toksični in karcinogeni dimi in saje, poleg tega lahko ogenj in visoke temperature stimulirajo razvoj semena nekaterih trdovratnih vrst plevela. Površina po sežiganju sicer ozeleni, vendar pa se kakovost tal oziroma rodovitne prsti poslabša. Za kmete, ki uveljavljajo subvencije za svojo dejavnost, velja popolna prepoved kurjenja na ornih zemljiščih, v primeru kršitev pa jim grozi denarna kazen.
Kako pa je s kurjenjem odpadkov?
V naravnem okolju je ne glede na to, ali gre za javne ali zasebne površine, prepovedano odstranjevati odpadke z uporabo ognja. Uredba o odpadkih, Ur. l. RS, št. 37/15 in 69/15, določa, da je potrebno odpadke, ki nastajajo pri dejavnosti, odstraniti na predpisan način – oddati jih je potrebno pooblaščenim zbiralcem, odstranjevalcem ali predelovalcem odpadkov, nikakor pa jih ni dovoljeno kuriti, puščati ali odmetavati v naravnem okolju. V primeru, da je ugotovljeno, da se v naravnem okolju kurijo odpadki, pa je za ukrepanje pristojna Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor.
Kurjenje odpadkov je posebej problematično iz več razlogov. Pri kurjenju odpadkov se namreč poleg trdnih delcev sproščajo tudi druge strupene snovi. Pri kurjenju gum se npr. sproščajo nevarni dioksini, benzen, težke kovine, PAH (policiklični aromatični ogljikovodiki), PCB (poliklorirani bifenili), žveplovi in dušikovi oksidi. Te snovi pri ljudeh dražijo očesno sluznico in dihala, pri srčno-žilnih bolnikih pa poslabšujejo njihovo stanje. Ob dolgotrajni izpostavljenosti pa tovrstne snovi učinkujejo na centralni živčni sistem ali povzročijo raka. Pri kurjenju obdelanega lesa se sprošča veliko trdnih delcev, pri kurjenju s premazi in lepili obdelanega lesa pa se lahko sproščajo dioksini, rakotvorni PAH in druge problematične snovi. V preteklosti se je za premaze lesa precej uporabljalo formaldehidne smole, formaldehid pa je substanca, ki je karcenogena. Tudi pri kurjenju papirja se v zrak sproščajo trdni delci, pri sežiganju plastike pa je posebej problematično kurjenje vrste plastike, ki vsebuje klorove molekule. Vinilklorid, iz katerega je narejen polivinil, npr. povzroča raka jeter.
NE POZABIMO!
V zbirni center Vransko, ki je v bližini podjetja Petre šotori, lahko pripeljete in brezplačno oddate naslednje odpadke:
- papir,
- steklo,
- plastično in kovinsko embalažo,
- biorazgradljive odpadke,
- nevarne odpadke iz gospodinjstev,
- kosovne odpadke.
Za te odpadke ni omejitve oziroma ne velja omejitev količin.
Gradbene odpadke v velikosti ene avtoprikolice pa lahko brezplačno pripeljete 4 x letno.
Zbirni center je odprt v sredo od 14.00 do18.00 in v soboto od 8.00 do 12.00 ure.
Vir: Zagovorniki okolja
Petra Arh
