To smo mi – storžki

Poimenovali smo se »storžki«, saj želimo v tem šolskem letu preživeti čim več časa v naravi, v gozdu. Že v septembru smo pošteno zavihali rokave, raziskovali gozd na Gorici, Marelici in na Brišah. Našli smo kar nekaj lepih kotičkov za igro, izdelovali bunkerje in gugalnice, nabirali jesenske plodove, občudovali mogočna drevesa, listje, iglice in še in še.

Posebej zanimivi so se nam zdeli različni storži, ki smo jih kar s koši prinašali v igralnico, iz njih izdelali gozdno torto in jih uporabili za čutno pot. Ugotovili pa smo, da lahko storže, sicer malo drugačne, najdemo tudi na polju. Mislimo namreč na koruzne storže. Poiskali smo polje, na katerem je rasla koruza. G. Reberšek nam je prijazno dovolil, da nekaj koruznih storžev in tudi celih stebel odnesemo s seboj. Na igrišču smo koruzo ličkali, tisto ravno prav zrelo pa tudi spekli in se z njo posladkali. Še ves mesec smo koruzo luščili, presipali, jo trosili po igralnici, iz ličkovine pa so izpod naših rok nastali tudi likovni izdelki – ptičja strašila.