Zavedam se, da vstopam v velike čevlje bivšega predsednika preiskovalne komisije, vendar vam zagotavljam, da bom po svojih najboljših močeh prispeval k nadaljevanju dobrega dela komisije ter poskušal doseči, da bodo odgovorni za nastalo situacijo tudi odgovarjali.
Zavedam se, da kot predsednik preiskovalne komisije nimam možnosti, da bi prisilil priče, da nam izpovejo resnico, saj imajo možnost odgovarjati, da se ne spomnijo. To se je že zgodilo na enem izmed zaslišanj, pri katerem je nekdanji direktor DUTB kar 53 x odgovoril z besedno zvezo: »Se ne spomnim«. In to me izrazito jezi!
Vse, kar lahko naredimo, je to, da preučujemo pridobljeno oz. zaseženo dokumentacijo. Med prebiranjem slednje, moram priznati, postanem potrt, saj so v nasprotju z navadnimi ljudi, ki ne morejo dobiti kredita za stanovanje, izbranci v bančni sistem zvrtali milijardno luknjo.
Za to pa še danes, že desetletje po finančni krizi, ni odgovarjal nihče.
Težko je razložiti davkoplačevalcem, ki jim je bil na koncu izdan račun, kako je mogoče, da je imela NLB zaradi nesposobne uprave kar 20 % slabih kreditov, NKBM 25 %, Banka Celje 33 %, Abanka Vipa pa kar 61 %. To tudi meni kot državljanu nikakor ni jasno. Predvsem pa ne morem verjeti, da člani vodstva teh bank ter člani kreditnih odborov, ki so odobrili vsa ta posojila, ki niso bila nikoli vrnjena, za svoje napačne odločitve niso nikoli odgovarjali. Še več, nekateri izmed njih še danes zasedajo visoke položaje v bančnem sektorju.
Kot predsednik komisije se bom zavzel, da se bodo poleg številnih nepravilnosti znotraj DUTB pregledala tudi podjetja, ki so bila prenesena na DUTB, in njihovi postopki, kako so sploh lahko prišla do kredita. Moj cilj je, da se pred javnost v zagovor pokliče ljudi, ki so ta posojila odobrili.
Glede na omejene pristojnosti, ki jih imajo preiskovalne komisije, me veliko ljudi sprašuje, kakšen je njihov smisel oz. namen.
Preiskovalne komisije imamo, da pred slovensko javnostjo razčistimo, kje so se dogajale nepravilnosti in tudi javno izpostavimo tiste, ki smo jih dobili s prsti v marmeladi oz. katerih huda malomarnost je prispevala k poslabšanju življenjskega standarda vseh nas državljanov. Zaradi takšnih ljudi vsi živimo slabše. Upam si celo trditi, da je v Sloveniji prisotna revščina, vendar ne zato, ker ne moremo nahraniti revnih, temveč zato, ker ne moremo nasititi bogatih in pohlepnih.
Preiskovalna komisija pa v nasprotju s policijo nima lisic, odvisni smo od dobrega dela tožilstva in policije. Zato je toliko bolj presenetljivo, ko tožilstvo zavzame drugačno stališče kot kar dve preiskovalni komisiji (to se je npr. zgodilo v milijardnem sumu pranja denarja, imenovanem Farrokh).
Javna izmenjava stališč, kdo ima prav in kdo ne, pa je pogosto nemogoča, saj so vsi dokumenti označeni z različnimi stopnjami zaupnosti. Morda je zato na mestu tudi razmislek, ki je zadnje dni prisoten v medijski sferi, da se iz teh dokumentov odpravi oznaka bančna tajnost, saj bi s tem lahko slovenska javnost sama presodila, kaj se je dejansko zgodilo.
V četrtek, 11. 6. 2020, sem tudi prvič po imenovanju na mesto predsednika parlamentarne preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja DUTB vodil sejo komisije, na kateri smo se dogovorili o nadaljnjem delu in poteku preiskave. Seja je v skladu s poslovnikom državnega zbora potekala za zaprtimi vrati, kar pa seveda ne pomeni, da javnost o ugotovitvah ne bo obveščena. Na seji smo zahtevali nova gradiva, ki jih bomo temeljito preučili in že jeseni nadaljevali z javnimi zaslišanjem prič. V tem drugem delu preiskave se bomo osredotočili predvsem na nepravilnosti znotraj same DUTB ter nepravilnosti pri prodajah teh terjatev. Nedvomno nas čaka pestra jesen.
Aleksander Reberšek
