Ob 11.30 smo odšli na kosilo. Ob 12. uri nas je pred šolo čakal avtobus. Na njem so že bili učenci Osnovne šole Tabor z gospo Danijelo. Učence naše šole sta spremljali gospa Klavdija in gospa Polona.
Usedli smo se in peljali proti Mariboru. Ko smo prišli do hiše eksperimentov, smo se razdelili v dve skupini. Midva sva bila v tisti, ki si je najprej pogledala eksperimente. Na začetku smo si pogledali vse eksperimente. Ulegla sva se na posteljo z žeblji, kjer naju je najprej malo zabolelo, nato je bil občutek tak, kot da bi te nekdo masiral. Lotili smo se sestavljank, ki so jih nekateri hitro sestavili, drugi pa ne. Z Nežo sva šli do ogledala, kjer se je v enem pravokotniku videl en del Nežinega telesa in nato en del mojega. To se je ponavljalo, dokler ni postal človek, ki je bil pol jaz in pol Neža. Kolesarila sem kolo, s katerim sem proizvajala električno energijo za žarnice. S prijatelji smo odšli v omaro, kjer se je v ogledalih videlo samo nas. Odsevajo naša telesa, zato je videti, kot da je 10 enakih ljudi kot jaz. V centru imajo tudi stezo za avte, ki jo poganjaš z vrtenjem ročice, tako so si vsi fantje želeli preizkusiti ta eksperiment. Poskusila sva preizkus, pri katerem moraš spraviti žogo po klančini na približno 10 stopinj do vrha.
Preizkusila sva tudi poskus, pri katerem so zelo majhne žoge v posodi. Ko posodo prevrneš, se žogice razvrstijo tako, da nastanejo stopničke. Največ žogic je v sredini, najmanj pa v zadnjem delu stopničk.
Ko smo končali z ogledom, smo se zamenjali. Mi smo šli v drugo učilnico, kjer nam je druga gospa predstavila meteorologijo. Naredili smo barometer iz skodelice, razrezanega balone, slamice in gumice. Predstavila nam je tudi, kako nastane toča, sneg, dež ali nevihta. Najbolj zanimiv se mi je zdel proces toče, saj ta proces kroži. Snežinka rabi, da pride na zemljo od ene do treh ur, odvisno od tega, kako je velika. Rešili smo učne liste, ki smo jih dobili. Doma smo si jih morali nalepiti v zvezke. Ko je bilo predavanja konec, smo odšli še enkrat pogledat eksperimente, saj je ostal čas. Po koncu ogleda smo obiskali restavracijo s hitro hrano. Naročili smo si, kar smo si želeli.
Okrog petih smo se odpravili domov. Bili smo utrujeni in na žalost smo nekateri imeli domačo nalogo. Ko smo prišli na Vransko, so nas pred šolo čakali starši. Takoj smo jim povedali o vsem, kar smo si ogledali. Bilo nam je zelo všeč in upava, da bomo kdaj šli s starši v hišo eksperimentov, ki je v Ljubljani. Bilo je super!
Nadja Žuna in Martin Cekin, 5. b
