Logo MojaObčina.si

Vransko

JUTRI
22°C
6°C
NED.
17°C
6°C
2125

Kratek pregled problematike navideznih prijav prebivališč

Zadnje čase so mediji in družbena omrežja ponovno polni novic o problematiki navideznih prijav stalnih in začasnih prebivališč, zlasti tujcev. V ospredju so večinoma ugotovitve Upravne enote Maribor. Gre za problematiko neresničnih, neobstoječih, lažnih ali t. i. fiktivnih prijav, kar je samo po sebi nezakonito početje. Sicer pa lahko zadevno problematiko spremljajo še druga, prav tako problematična, protipravna dejanja, od različnih poskusov prikrivanja dejstev do ponarejanja listin, kar so spet lahko pripravljalna ali že kar dokončana kazniva ravnanja. Vse to ima določene posledice tudi v smislu oškodovanja javnega interesa in državnega proračuna s finančnimi malverzacijami, saj so s področjem prijav prebivališča povezane še različne upravne in druge pravne zadeve, pravice in dolžnosti, npr. od davkov do socialnih transferjev. V nadaljevanju sledi kratek pregled, katere pristojnosti na tem področju imamo upravne enote.

Upravne enote smo na podlagi Zakona o prijavi prebivališča pristojne za vodenje postopkov s prijavami, kar zajema ugotavljanje stalnega in začasnega prebivališča ter preverjanje resničnosti prijav. V skladu z zakonom upravne enote ne smemo zavrniti prijave prebivališča osebi, ki izkazuje pravico bivati na določenem naslovu (npr. izkazano lastništvo, najemna pogodba, soglasje lastnika), tudi ko je na tem naslovu že prijavljeno večje število oseb. Če podvomimo o resničnosti prijave, smo dolžni uvesti postopek preverjanja resničnosti prijave prebivališča (več o tem v nadaljevanju). Zato že v uvodu pripominjam, da smo problematiko navideznih prijav na Upravni enoti Žalec zaznali že v preteklem obdobju. O tem smo redno poročali tudi v naših letnih poročilih. Za nas je torej primer Upravne enote Maribor, ki je bila pri problematiki prijav prebivališča v zadnjem času medijsko najbolj izpostavljena, le še potrditev naših prejšnjih ugotovitev in ocen, da gre za sistemski problem, ki ga ni moč reševati niti na ravni konkretnih postopkov niti po posameznih upravnih enotah.

Postopki ugotavljanja prebivališč potekajo v dveh fazah. Če upravna enota dvomi o resničnosti prebivanja osebe na določenem naslovu, začne predhodni postopek preverjanja. Osebo o tem pisno obvestimo. Z obvestilom še ni uveden postopek ugotavljanja prebivališča, ki bi imel kakršne koli posledice. Šele v nadaljevanju, če se oseba ne odzove in ne izpolni svoje prijavno-odjavne obveznosti, upravna enota uvede postopek ugotavljanja stalnega ali začasnega prebivališča. V postopku najprej z vabilom povabimo stranko, da v zvezi s svojim prebivanjem na zapisnik poda svojo izjavo, v nadaljevanju pa zbiramo še druga dejstva in dokaze (npr. zaslišimo priče), ki so potrebni za odločitev v predmetnem postopku.    

Opažamo, da osebe, za katere preverjamo resničnost prijave prebivališča, po tem, ko dajo izjavo na zapisnik, da prebivajo na določenem naslovu, pred odločitvijo upravne enote, ko ta še zbira in preverja dokazila, prijavijo prebivališče na drugem naslovu. V večini primerov gre za tujce, ki imajo v Republiki Sloveniji izdano enotno dovoljenje za prebivanje in delo. Formalno so zaposleni pri slovenskem delodajalcu, delo pa opravljajo v tujini. To je za upravno enoto še dodatna potrditev, da oseba dejansko ne prebiva na naslovu, ki ga prijavlja. Primeri, o katerih od časa do časa poročajo celo tuji mediji, ko so ljudje fiktivno prijavljeni v Sloveniji, dejansko pa jih delodajalec napoti na delo v drugo državo, pri čemer so nekateri povrhu žrtve kršitev njihovih delavskih pravic, kažejo, kako se lahko prijave prebivališč prepletajo z vrsto drugih vprašanj. 

Postopki ugotavljanja stalnega in začasnega prebivališča so vedno bolj zahtevni tudi zaradi neprimernega oz. nedostojnega, včasih celo žaljivega obnašanja prijaviteljev kot strank v postopku. Do tega prihaja predvsem takrat, ko je postopek uveden kot posledica (zavestne) opustitve prijavno-odjavne obveznosti. Tako prijavitelji v vlogi stranke kot priče v postopku se na vabilo upravnega organa pogosto niti ne odzivajo.

V obdobju zadnjih treh let, odkar je stopil v veljavo novi zakon o prijavi prebivališča, na Upravni enoti Žalec ugotavljamo, da se število obvestil in pobud za ugotavljanje prebivališč povečuje. V letu 2017 smo prejeli 241 predlogov, leto kasneje 281, v letu 2019 pa 290. Na podlagi naših obvestil o obveznosti prijave prebivališča, kot že opisano, se odzove polovica strank. Za ostale stranke, ki se ne odzovejo, na upravni enoti uvedemo postopek ugotavljanja prebivališča. V letu 2017 smo obravnavali 145 postopkov, leto kasneje 106, v letu 2019 pa 127. Trenutno obravnavamo 200 postopkov.

Celovit pregled prijav stalnega in začasnega bivališča po zadnjih podatkih Ministrstva za notranje zadeve kaže, da ima na območju UE Žalec stalno prebivališče prijavljeno nekaj manj kot 1300 tujcev, začasno prebivališče pa  skoraj 1100 tujcev. Prednjačijo državljani tretjih držav (BiH, Kosova, Srbije).

V registru stalnega prebivalstva, ki ga vodimo oziroma vanj vnašamo določene podatke o prebivališčih, je z namenom preprečevanja t. i. fiktivnih prijav nameščena informacijska rešitev pregleda števila oseb oziroma prijav stalnih in/ali začasnih prebivališč na določenem naslovu. Register je povezan z evidencami Geodetske uprave Republike Slovenije, ki uradni osebi  omogoča vpogled v velikost stanovanja na naslov, na katerega se oseba  prijavlja. 

Upravne enote same nimamo možnosti, da bi pridobile izpis oziroma podatke, koliko je (največ) prijavljenih v eni stanovanjski enoti oziroma podatke o stanovanjih oziroma naslovih, kjer je prijavljenih npr. več kot 20, 50 ali 100 oseb. Za te podatke zaprosimo pristojno službo na Ministrstvu za notranje zadeve. Zadnji pridobljeni podatki Centralnega registra prebivalstva za območje Upravne enote Žalec kažejo, da imamo en izstopajoč naslov, kjer je trenutno stalno in začasno prijavljenih 75 oseb na 65 m2. 

Pri ugotavljanju in obravnavi zadevne problematike dosledno ravnamo v skladu z našimi zakonskimi pristojnostmi pri vodenju konkretnih postopkov s prijavami prebivališča. Sistemskega nadzora in naključnega sledenja osebam po prijavah prebivališča pa upravna enota ne more izvajati. Če med postopkom ugotovimo, da je na določenem naslovu prijavljenih več oseb, postopek poteka v skladu z veljavno zakonodajo in vključuje tudi lastnike  objektov. 

Upravna enota kot prekrškovni organ lahko posamezniku, ki krši prijavno-odjavno obveznost, izreče tudi globo v višini 200 do 600 evrov. Pri sumu tovrstnih kršitev zgledno sodelujemo s Policijsko postajo Žalec.

V preteklosti smo tako v sodelovanju s policijo uvedli večje število postopkov ugotavljanja stalnih ali začasnih prebivališč za osebe, ki so bile prijavljene na naslovih z večjim številom prijavljenih oseb. Policija pa je ob ugotovitvah ponarejanja listin oz. dokazil o prijavi prebivališča že podala več ovadb zaradi  storitve kaznivih dejanj overitve lažne vsebine.

 

                                                                         Simona Stanter, 
                                                                         načelnica Upravne enote Žalec

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Oglejte si tudi