Postopek za sprejem v zavod se začne z vložitvijo prošnje za sprejem v institucionalno varstvo, ki se vloži pri želenem zavodu. Vlogo za sprejem v domove za starejše je mogoče oddati na enem mestu tudi za več domov hkrati, vloge so enotne za vse domove, poleg klasičnih poti jih je mogoče oddati tudi prek elektronske pošte in prek spleta. Na spletni strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je na voljo pregled prošenj po posameznih območnih enotah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in izvajalcih v javni mreži. Za vsakega izvajalca je navedena kapaciteta, število prostih mest, pregled vseh prejetih prošenj in število aktivnih prošenj za takojšnji sprejem.
Vendar pa se v tem trenutku v Sloveniji soočamo z ogromnim problemom na področju institucionalnega varstva starejših, saj prostih kapacitet enostavno ni dovolj, niti se ne sproščajo tako hitro, kot bi jih potrebovali. Vsako leto pa imamo več starejših, ki bi potrebovali namestitev. Sami še nobeno leto prej nismo imeli tako rekordnega števila prošenj, ki jim enostavno ne moremo ponuditi kapacitete. Trenutno je čakalna doba za prosto kapaciteto že skoraj dve leti. Predvsem je največ nujnih prošenj iz bolnišnic po Sloveniji, starejši potrebujejo predvsem negovalni oddelek, kar pa je posledica pomanjkanja negovalnih bolnišnic.
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi vsa pereča vprašanja na tem področju rešil, je v pripravi že 15 let in ni videti, da bo kmalu sprejet.
Starejši so v tem trenutku prepuščeni sami sebi, (pre)pogosto svojim otrokom, svojcem. Velikokrat so iz bolnišnice prepeljani domov, kjer potrebne oskrbe domači ne morejo zagotavljati. Predvsem je problematična zdravstvena oskrba teh ljudi, za katere v bolnišnicah skrbi izobraženo osebje, doma pa se to pričakuje od laičnih svojcev. Najbolj od vsega pa je namestitev v institucionalno varstvo finančno breme, tako starejših kot njihovih otrok, saj so domovi vsako leto dražji. Nekateri svoje stiske rešujejo s pomočjo na domu, kjer oskrbovalke še zmorejo doprinesti tisti obseg pomoči, ki ga nekdo potrebuje za bivanje doma. Se pa podobna zgodba čakajočih dogaja že tudi pri pomoči na domu.
Dostojanstvena starost in prijetno preživljanje jeseni življenja je v tem trenutku v veliko primerih neulovljiva fantazija. Vsakodnevni poskusi reševanja stisk ljudi, družin in nemoč, ki jo ob tem občutim, pa je v tem trenutku realnost. Želela bi si, da bi prav vsak starostnik imel izbiro, možnost, da si kroji svojo starost, na način, kot bi si želel živeti, preživljati čas. Situacija v tem trenutku je taka, da potrebne postelje v domu sploh ne dobijo, ko jo potrebujejo, ali pa jih stiska sili k sprejetju kapacitete v neželenem domu, stran od domačih (tudi v tujini), pogosto v (pre)dragih domovih, v dvoposteljnih sobah, z manj zasebnosti, saj jim je izbira onemogočena.
Če se na področju socialnega varstva ter varstva starejših ne bodo uvedle drastične spremembe, bo v stiskah vedno več ljudi, brez možnosti za njihovo reševanje.
Jerneja LAKOVŠEK, mag. socialnega dela
