Logo MojaObčina.si

Vransko

JUTRI
11°C
8°C
ČE.
10°C
6°C
Deli

DIMNIŠKI POŽAR – POZOR, PRIHAJA KURILNA SEZONA!

ANALIZA DIMNIŠKIH POŽAROV V SLOVENIJI IN GZ ŽALEC

 

Dimniški požari so eden od glavnih vzrokov, da se v času kurilne sezone poveča število požarov. V Sloveniji je na leto približno 500 dimniških požarov. »Gori v dimniku. V dimniku verjetno gorijo saje. Zagorelo je zaradi pregretega dimnika. Vžig saj zaradi neočiščenega dimnika …« Tako se bere poročilo Centra za obveščanje o vzrokih požarov, zaradi katerih so morali posredovati gasilci. Največkrat zaradi težav, povezanih z nepravilno uporabo oziroma neustreznim vzdrževanjem dimnikov.

Od začetka leta 2015 je bilo na operativnem območju GZ Žalec 61 dimniških požarov. Stroški intervencij so znašali 31.450,00 evrov oziroma povprečno 731,00 evrov na intervencijo. Povprečno je intervencija potekala 1,5 ure. Na intervenciji je bilo prisotnih v povprečju 20 operativnih gasilcev.

Da ne bo vaš dom letošnjo zimo del statistke, vam svetujemo, kako se zaščititi pred nastankom dimniškega požara.

 

 

PREVENTIVNO DELOVANJE

 

Državni predpisi (Zakon o gradnji objektov, Zakon o dimnikarski službi, Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj) in predpisi posameznih občin načelno opredeljujejo zahteve, ki se nanašajo na sisteme kurišč in dimnikov. Poleg tega ponekod obstajajo tudi odredbe, ki dopolnjujejo ali natančneje razlagajo gradbene predpise. Poleg statične stabilnosti, protipožarne zaščite in termodinamike je potrebno upoštevati še ostale gradbeno-fizikalne zakonitosti, ki nastopijo pri toplotnih obremenitvah in obremenitvah z vlago v gradbenih materialih, do česar pride zaradi delovanja dimnih plinov.

Pomemben dejavnik pri projektiranju je pravilno dimenzioniranje dimnikov. Pri tem je potrebno upoštevati, da vsak ogrevalni sistem deluje optimalno samo v primeru ustreznega preseka dimnika. Redni pregledi in čiščenje dimovodnih naprav (tematiko obravnava Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov) so zelo pomembni. Informacije o zgorevanju lesa v malih kurilnih napravah so dostopne na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor, kjer so dostopne tudi druge informacije o dimnikarski dejavnosti. V smernici SZPV 407/12 pa je opredeljena požarna varnost pri načrtovanju, vgradnji ter rabi kurilnih in dimovodnih naprav.

Z doslednim preventivnim delovanjem bi lahko preprečili še več dimniških požarov, ki nemalokrat terjajo ogromne premoženjske izgube, včasih pa tudi življenja.  

 

 

KAKO PREPREČITI DIMNIŠKI POŽAR?

 

1. Kurilno napravo in dimnik naj vgradi pooblaščeno podjetje v skladu z navodili proizvajalca oziroma predpisi.

2. Pri postavitvi kurilne naprave in dimnika upoštevajte zahtevane odmike od gorljivih materialov. Tla in stene okoli kurilne naprave morajo biti iz negorljivih materialov.

3. Kurilna naprava naj bo glede na vrsto goriva priključena na ustrezni dimnik.

4. Če kurite na drva, mora biti les suh z maksimalno 20 % vlažnostjo. Les se naj suši na zraku dve leti. Les ne sme biti smolnat. Peleti morajo biti ustrezno certificirani, lesni sekanci pa ustrezno hranjeni in iz čim boljšega materiala.

5. V kurilni napravi kurite samo gorivo, ki ga predvidi izvajalec, nikoli pa ne odpadkov. Polena morajo biti prilagojena velikosti kurišča in toplotni moči kurilne naprave, zakuriti in kuriti je treba v skladu z navodili proizvajalca ali vsaj splošnimi pravili kurjenja glede na izvedbo kurišča. Nasveti za pravilno kurjenje lesa so navadno priloženi h kurilni napravi ob nakupu, dostopni pa so tudi na spletnih straneh proizvajalcev kurilnih naprav in njihovih združenj.

6. V kurilni napravi nikoli ne zažigajte smeti, kartona, dekorativnega papirja ali novoletnih jelk. Goreči delci se dvigajo v dimnik, zato se lahko vžgejo obloge, ki so se morda nabrale na stenah dimnika.

7. Pri vsaki novi ali rekonstruirani napravi ali dimniku je potreben obvezen prvi pregled naprav z namenom zagotovitve požarne varnosti, zdravstvenega vidika, varstva zraka ter učinkovite rabe energije. S  prvim pregledom se bo vaša kurilna naprava vpisala v evidenco kurilnih naprav. Pri prvem pregledu se ugotavlja, ali so naprave vgrajene pravilno in če so izpolnjeni vsi pogoji za varno obratovanje.

8. Omogočite čiščenje vaših naprav glede na uporabljeno gorivo, in sicer enkrat na leto pri plinskem in tekočem gorivu, dvakrat na leto pri uporabi biomase (naprave z manj kot 20-odstotnimi toplotnimi izgubami z dimnimi plini) in štirikrat na leto pri uporabi trdnih goriv. S tem ne prihranite le pri stroških ogrevanja in podaljšate življenjsko dobo vaše kurilne naprave, ampak tudi pomembno prispevate k aktivnemu varovanju okolja.

9. Upoštevajte opozorila dimnikarja ob rednih letnih pregledih, tako boste morebitne nepravilnosti lahko sproti odpravili.

10. Vsako kurilno napravo, ki ni obratovala že dolgo časa, morate pred uporabo pregledati.

11. Za centralne kurilne naprave, ki imajo ročno nalaganje goriva, je priporočeno, da so opremljene z vodnim toplotnim zbiralnikom. Tako zagotovite, da les v kurišču v celoti gori pri polnem zgorevanju.

12. Gorivo mora ustrezati zahtevam kurilne in dimovodne naprave. Če je kurilna naprava načrtovana samo za obratovanje na tekoče gorivo, je ne smete uporabiti za pelete, polena ali plin.

13. Ko vas obišče dimnikar, ga spustite naprej in mu dovolite opraviti delo. Čeprav se vam morda zdi, da lahko dimnik očistite kar sami (ali pa, da čiščenje sploh ni potrebno), je tovrstno razmišljanje napačno. Dimnikarji so strokovno usposobljeni in imajo vso potrebno opremo, s katero lahko temeljito očistijo kurilne naprave, dimne vode, zračnike in vse pomožne naprave. Dejstvo je, da se dimniški požari pogosto pojavijo prav zaradi tega, ker jim lastniki ne dovolijo opraviti svojega dela.

14. Prav je, da na začetku kurilne sezone pregledate dimnik in se seznanite z ukrepi za ravnanje v primeru dimniškega požara. Tovrstni požari namreč poškodujejo dimniško konstrukcijo, če pa se razširijo na druge dele hiše, lahko pustijo tudi hujše posledice.

 

 

VZROKI ZA NASTANEK DIMNIŠKEGA POŽARA

 

Dimniški požar je posledica tvorjenja katranskih oblog v dimovodni napravi, ki se vnamejo. Katranske obloge nastanejo zaradi neustreznih pogojev za zgorevanje goriva (neustrezen dovod zraka, zatesnjena okna, ni kisika za zgorevanje), slabe kvalitete goriva (vlažen les, smeti), neustreznega načina kurjenja (pripiranje zraka, neustrezno nalaganje) ali neustrezno dimenzionirane dimovodne naprave (prehladni dimni plini). Pri nepopolnem izgorevanju se tvori več škodljivih plinov: namesto CO2 več CO in saj.

Zastrupitev s plinom CO je zelo nevarna za zadušitev. Vzroki so lahko tudi v spremembi energenta, saj je v zadnjih nekaj letih veliko ljudi prešlo na ogrevanje s trdim gorivom v različnih oblikah.

 

 

INDIKATORJI DIMNIŠKEGA POŽARA

 

Začetno fazo dimniškega požara prepoznamo po intenzivnem izhajanju temnega oziroma temno rumenega dima iz dimnika, v intenzivni fazi gorenja oblog pa tudi po iskrah ali celo plamenu na ustju dimnika. Zato dimniški požar najprej opazimo zunaj stavbe, največkrat ga v tej fazi prvi opazijo sosedje ali mimoidoči. Pri intenzivnem gorenju oblog se v dimniku lahko pojavi tudi rahlo bobnenje, prasketanje, ki postaja vse močnejše. Rozete so vroče,  izgorevanje je slabše, širi se smrad po stanovanju in stene dimnika so vroče. Debelejše obloge gorijo dlje časa in bolj intenzivno. Če ima dimnik manjšo toplotno upornost, so površinske temperature dimnika višje, zato lahko nastanejo razpoke in skoznje v prostore izhaja dim. Visoke temperature segrevajo stene dimnika in vročina lahko povzroči vžig bližnjih predmetov, še posebno lesene konstrukcije, ki so v bližini dimnika. Plini, ki nastajajo pri izgorevanju, imajo manjšo specifično težo od zraka, kar v dimniku ustvarja velik vlek in s tem dotok svežega zraka, ki spodbuja intenzivno gorenje. Saje, ki v dimniku intenzivno gorijo, lahko dosežejo temperaturo do 1300 °C, to pa je temperatura, pri kateri že razpadajo in pokajo opeka ali dimne tuljave, zaradi tega lahko pride do razširitve požara.

 

 

KAKO RAVNATI V PRIMERU DIMNIŠKEGA POŽARA?

 

Ob požaru takoj pokličite številko 112 in sporočite nujne podatke. Dimniški požar lahko omejite tako, da zaprete ali vsaj omejite dovod zraka v kurilno napravo in s tem tudi v dimnik. Zapreti je treba tudi vse morebitne odprtine na dimniku, skozi katere lahko vanj prihaja zrak (priključki na dimnik, dimniška vratca), v kurilni napravi ne kurite. O nastanku dimniškega požara je treba takoj obvestiti vse uporabnike prostorov in stanovanj, skozi katere poteka dimnik, nato pa tudi preostale uporabnike oziroma stanovalce stavbe, saj je nevarnost za nastanek strupenega ogljikovega monoksida zelo velika. Postavite stanovalce pri vseh odprtinah dimnika in preglejte celoten potek dimnika. Vedite, da imajo starejši dimniki tudi kakšne skrite kotičke in da ne potekajo vedno točno vertikalno. V kolikor ni dovolj stanovalcev, skušajte priklicati najbližjega soseda. Eden od stanovalcev naj pričaka gasilce na vhodu ali ob dovozu. Če je mogoče in to ne pomeni nevarnosti za vašo varnost, je treba omogočiti dostop do dimnika po vsej višini, od njega odmakniti morebitne gorljive materiale in se pripraviti na gašenje začetnega požara okoli dimnika. Ta se lahko najprej pojavi na kritičnih točkah dimnika, kot je priključek na dimnik, iztočna in čistilna dimniška vratca, na prehodu skozi strope in streho, na morebitnih gorljivih oblogah in pohištvu ob dimniku. Dimniškega požara ne gasite z vodo, ker se voda v dimniku upari in lahko poškoduje tako tistega, ki gasi, kot tudi dimnik. Gašenje dimnika z vodo je zelo nevarno. Vedite, da pri zlitju samo 1 litra vode v dimnik nastane 1700 litrov pare. Dimovodna naprava ne zdrži tega pritiska in pride do porušenja dimnika. Zato ponovimo: »Dimnika NIKOLI ne gasimo z vodo!« Gašenje dimniških požarov izvajamo s sredstvi za suho gašenje, to sta GASILNI PRAH ali OGLJIKOV DIOKSID. Pri gašenju je potrebno gasilno sredstvo usmeriti skozi dimniška vratca navzgor. Pri odpiranju dimniških vratc je velika nevarnost, da ogenj in dim izbruhneta v prostor. Dimniški požar naj omejijo oz. pogasijo gasilci. Gašenje dimniškega požara je zahtevno.

Če ni večje nevarnosti za poškodbe dimnika in požara na stavbi, lahko zgorevanje oblog nadzoruje dimnikar, ki je sicer usposobljen za izžiganje gorljivih oblog v dimniku. Ne vstopajte v zadimljene prostore, saj se lahko zastrupite z dimnimi plini, predvsem s CO. Zaradi pomanjkanja kisika v zraku lahko pride do zadušitve. Po končanem zgorevanju oblog v dimniku je treba dimnik na kritičnih mestih, še posebej na prehodih skozi gorljive strope in streho, ob gorljivih oblogah dimnika nadzorovati še vsaj 2 ali 3 ure, dokler se vsi deli in površine dimnika ne ohladijo pod mejno temperaturo vžiga, to je pod 85 °C.

Miselnost, da lahko dimnik zgori brez nadzora gasilcev in dimnikarjevega pregleda je zelo zgrešena in nevarna. Nenadzorovani dimniški požari so nevarni. Nevarnost pri dimniških požarih ne predstavljajo samo požar, možnost razširitve plamena iz dimnika v bivalni prostor in možnost zmanjšanja strukturne stabilnosti dimnika, ampak tudi dimni plini, ki se sproščajo pri vsakem požaru.

 

 

KAJ STORITI PO DIMNIŠKEM POŽARU?

 

Po dimniškem požaru obvezno obvestimo izbrano dimnikarsko družbo, da ugotovi in evidentira vzroke ter preveri pogoje za nadaljnje varno obratovanje kurilne naprave – dimnikarska služba mora izdati zapisnik pregleda. Odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti prepustimo strokovno usposobljenim izvajalcem. Poškodbe so lahko tudi vzrok za uhajanje CO, zato je nujna previdnost ob teh dogodkih. Dimnik je treba pred nadaljnjo uporabo temeljito pregledati in odstraniti morebitne nezgorele obloge, kar praviloma opravi dimnikarska družba. Če dimnik ni odporen na izžiganje saj, je velika verjetnost, da je treba dimnik ali vsaj dimniško tuljavo zaradi temperaturnih preobremenitev obnoviti ali celo nadomestiti z novo.

Spremeniti je potrebno način kurjenja, ki je povzročil dimniški požar. Če to ni mogoče, je treba zagotoviti redno ali morda tudi pogostejše čiščenje dimnika.

 

 

ZAKLJUČEK

 

Glavni namen uporabnikov kurilnih naprav mora biti varčna in varna uporaba kurilne naprave. Uporabniki kurilnih naprav smo postavljeni v novo vlogo, saj nam zakon nalaga odgovornost, da dimnikarjem omogočimo opravljanje rednih dimnikarskih storitev ter da upoštevamo opozorila na morebitne pomanjkljivosti, ki smo jih zakonsko dolžni odpraviti. Težava, ki jo zaznavamo po uvedbi nove zakonodaje, je porast dimniških požarov. To pripisujemo med drugim tudi splošni klimi v Sloveniji oziroma slabi informiranosti prebivalcev. Pri pečeh na trdno gorivo je veliko uporabe neprimernega goriva, kot na primer vlažnih drv, kurjenje različnih odpadkov, plastike in embalaže. Do težav prihaja tudi,  kadar uporabnik ne ravna v skladu z navodili proizvajalca kurilne peči, kadar dovod zraka ni ustrezno urejen, saj je le-ta nujno potreben za pravilno zgorevanje, in še mnogo več. Pogoj za varno obratovanje naprav je redno opravljanje dimnikarskih storitev, ki zajema prvi pregled, redni pregled, pogostost čiščenja in meritve emisij v skladu s predpisi. Redni obiski dimnikarja na domu uporabnika pa pripomorejo tudi k učinkovitejši rabi energije in s tem cenejšemu ogrevanju. Svetujemo vsem, da dopuščajo dimnikarski službi, da očisti kurilne naprave. S tem se izvaja požarna, pa tudi zdravstvena in okoljska varnost.

Po sprostitvi trga dimnikarskih storitev so se pojavila številna nova podjetja, ki nudijo dimnikarske storitve.

Bodite pozorni in izberite tistega ponudnika, ki bo delo opravil v skladu s predpisi.

OČIŠČENI IN VZDRŽEVANI DIMNIKI VARUJEJO OBJEKTE PRED POŽARI, SUBJEKTE PRED ZADUŠITVIJO IN ZASTRUPITVIJO, VARČUJEJO Z ENERGIJO IN VARUJEJO OKOLJE PRED ONESNAŽENJEM.

 

Spoštovani!

Želimo si, da bi ta članek pripomogel k boljši ozaveščenosti uporabnikov dimovodnih naprav o pravilni uporabi in rednem vzdrževanju, ki bo preventivno vplivala na kakovostno in brezskrbno življenje v bodoče.

 

Skupaj z vami,

z gasilskim pozdravom »Na pomoč!«

 

 

Pripravil:        

Podpoveljnik GZ Žalec Dušan Zabukovnik

 

 

Poveljnik GZ Žalec:                                                                             Predsednik GZ Žalec:

Franci RANČIGAJ                                                                                Edvard KUGLER

 

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi