Logo MojaObčina.si

Vransko

DANES
27°C
17°C
JUTRI
30°C
16°C
1356

Netransparentno in neučinkovito vodenje velikih državnih infrastrukturnih projektov – sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ

V Sloveniji že desetletja spremljamo dvomljive in netransparentne prakse vodenja velikih državnih infrastrukturnih projektov.

Vse se začne že z umeščanjem objektov in tras v prostor, kjer se po pravilu izbere variante, ki so najdražje in vključujejo izgradnjo čim več mostov, viaduktov, predorov … Gradbeni standardi za projektiranje so velikokrat zelo visoki, kar draži kasnejšo izvedbo investicije. Najugodnejše ponudnike se izigrava tako, da projekt dobijo velika domača gradbena podjetja z močnimi političnimi zvezami. Prek dodatnih aneksov pa končna cena izvedbe preseže ponudbene cene ostalih ponudnikov.

V zadnjih tednih smo bili spet priča razkritjem, ki kažejo na netransparentno vodenje trenutno treh največjih državnih infrastrukturnih projektov.

  • Zatika se pri drugem tiru, kjer so se trije ponudniki prijavili na javni razpis za izvedbo objektov za prečkanje doline Glinščice. Kot kaže 2TDK išče dlako v jajcu z namenom, da se zavrne najcenejši ponudnik, s tem pa bomo prikrajšani državljani, ki bomo isti objekt preplačali za več kot 5,5 milijonov evrov.
  • Podobna zgodba se je ponovila tudi pri drugi cevi predora Karavanke. Na prvem razpisu je turško podjetje oddalo ponudbo v višini 89,3 milijonov. Razpis je bil razveljavljen. Isti ponudnik je bil najugodnejši tudi na ponovljenem razpisu – oddal je ponudbo v višini 99,6 milijonov eurov. Sprašujem se, kdo bo sprejel odgovornost za podražitev projekta za 10,3 milijonov eurov. Prav tako pa želim slišati argumente pristojnih, zakaj bo gradnja predora na avstrijski strani, čeprav je daljši za 856 m, kar za 9,8 milijonov cenejša.
  • Problematiko načina umeščanja velikih infrastrukturnih projektov v prostor in izbiro trase pa zelo občutimo v našem domačem okolju, v Savinjski dolini. Čeprav obstaja mnogo boljša, okoljsko sprejemljivejša in cenejša, predvsem pa hitrejša izgradnja trase, gradimo tam, kjer bo za povezovanje od avtoceste A1 do Velenja potrebno graditi največ infrastrukturnih objektov. Tako se bo na vsakem kilometru od Velenja do Šentruperta gradil viadukt ali tunel (6 tunelov in 22 viaduktov), Korošci pa še vedno čakajo na hitro cesto, ki bi jo že zdavnaj lahko zgradili preko Arje vasi in bi stala vsaj 200 milijonov manj.

 

Vse to kaže, da so v Sloveniji veliki infrastrukturni projekti namenjeni preživetju gradbenih baronov. Gradi se torej za gradbene barone, ne pa za naše državljane.

Zaradi dopuščanja takšnih praks se:

  • vozimo po slabih cestah,
  • stojimo v kilometrskih zastojih,
  • imamo slab javni promet,
  • druge cevi karavanškega predora še vedno ne gradimo,
  • imamo popolnoma zastarelo železniško infrastrukturo,
  • se drugi tir draži že pred začetkom gradnje,
  • se leta 2019 pogovarjamo, kako to, da za vožnjo iz Maribora v Ljubljano potrebujemo dve uri.

 

Zaradi vsega naštetega smo v NSi zahtevali sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ. Od odgovornih predstavnikov ministrstev in 2TDK pričakujemo, da poslancem in predvsem javnosti podajo pojasnila, zakaj se druga cev karavanškega predora še ne gradi. Zanima nas, ali bo drugi tir ostal drugi tir ali bo postal dragi ali mogoče celo zlati tir. Zakaj Korošci še nimajo hitre ceste, čeprav bi jo že lahko imeli?

Predlagamo, da Ministrstvo za infrastrukturo opravi pregled smotrnosti in zakonitosti postopkov pri javnih naročilih za izvedbo objektov v dolini Glinščice in za izgradnjo druge cevi karavanškega predora ter da Računsko sodišče opravi revizijo postopkov sklenitve aneksa pri projektu graditve izvlečnega tira.

V NSi od ministrstva za javno upravo zahtevamo, da spremeni zakon o javnem naročanju, saj trenutni onemogoča učinkovito in transparentno izvedbo velikih državnih investicij! Obstoječi zakon, ki ureja javno naročanje, je namreč tog, neživljenjski in onemogoča hitro in transparentno izbiro izvajalcev del. Potrebno je preprečiti, da neizbrani izvajalci mesece, praktično leta s pritožbami na Državno revizijsko komisijo zavlačujejo izbiro izvajalcev del. DKOM ne sme odločati več tako neživljenjsko, pri izločitvi ponudb pa bi morali tehtati tudi dejstvo, ali najugodnejši ponudnik zaradi pomanjkljive reference del resnično ne more izvesti.

 

 

ZANIMIVOSTI in DEJSTVA:


Železniško progo od Križevcev skozi Koprivnico do hrvaške meje z Madžarsko v dolžini 42,6 km bo gradila kitajska družba Sinohydro Corporation. Proga bo stala  325 milijonov evrov, vlaki pa bodo vozili s hitrostjo 160 km/h. Gre za rekonstrukcijo obstoječe proge in izgradnjo dodatnega tira (ni pa veliko drugih gradbenoinženirskih objektov, npr. predorov, viaduktov).

Medtem pa bo 27,1 km enotirnega drugega tira Koper–Divača stal vsaj 1,2 milijardi.

 

Ta in mnogi drugi takšni primeri v tujini kažejo, da je mogoče velike infrastrukturne projekte graditi kvalitetno in poceni. To si želim tudi v Sloveniji.

 

Aleksander Reberšek

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi