Ob 150-letnici rojstva dr. Antona Schwaba, skladatelja in zdravnika, sem v taborskem informatorju na kratko opisal, kako pomemben Savinjčan in zaveden Slovenec je bil, kako močan pečat je pustil v naših krajih. Vendar je žal prevečkrat pozabljen.
Po maturi v Celju je nadaljeval študij medicine v Gradcu, se vključil v akademsko društvo Triglav, ki ga je vodil dr. Benjamin Ipavec, s katerim sta se večkrat pogovarjala o glasbi. Veliko je sodeloval tudi z Josipom Ipavcem. V ljubljanski bolnišnici je opravil specializacijo, se vpisal na kliniko za stomatologijo v Gradcu in specializiral še zobozdravstvo. Prvo službo zdravnika in zobozdravnika je opravljal v okraju Vransko.
Tu je ustanovil pevski zbor in igralsko skupino. Vadili so v hotelu Slovan. Bil je izredno priljubljen. V Schwentnerjevi hiši je predaval o alkoholizmu, ki je bil takrat močno prisoten in je povzročal gorje v naših krajih. (Po govoricah iz tistih časov se je na veselicah pilo predvsem »šnops in toukuc« (žganje in jabolčnik), v Thinu na Kranjskem se je spilo na eni veselici rekordnih tristo litrov šnopsa, zvarjenega večinoma v Kapli na Štajerskem, in samo dva litra vina. Posledice: eden ali dva mrtva pa kar nekaj potolčenih.) Pri predavanjih o škodljivosti alkoholizma ga je podpiral dr. Janez Evangelist Krek. A. Schwab je stanoval pri takrat ugledni hiši Schauer. Na Vranskem je deloval sedem let. Bil je izvrsten šahist, igral je na klavir, harmonij, citre in tamburico.
Na Vranskem je začel komponirati svojo najlepšo pesem, znamenito »Zdravo Marijo«, besedilo je napisal Ksaver Meško. Prvo verzijo sta v vranski cerkvi zapela gospod Lokar in gospodična Posk in je bila natisnjena leta 1905 v Novih akordih. Pesem sta na koncertih izvajali Mariborska in Ljubljanska matica na Češkem, Poljskem, Tirolskem, v Švici in Franciji. V Parizu so na koncertu ob Napoleonovi grobnici morali v prisotnosti ganjenega pariškega poveljnika Gourauda in njegovih generalov pesem večkrat ponavljati. Posebno popularna je postala, ko jo je pariško podjetje posnelo za prvi zvočni film in ga predvajalo po francoskih in evropskih kinematografih. Še znamenitejša je skladba postala, ko jo je na gramofonsko ploščo posnel znanstveni institut pariške univerze. O skladbi je v superlativih pisal časopis Le Figaro.
Dr. Anton Schwab je ustvaril preko sto skladb, komponiral za moški in mešani zbor na besedila pesnikov Gregorčiča (9), Župančiča (14), Resmana (9), Gorinškove (4), Ksaverja Meška (2), Ketteja, Golarja (2), Levstika, Stritarja, Stupana in Pagliaruzzijeva.
V Celju je bil zelo cenjen kot zdravnik in zborovodja. Med prvo svetovno vojno je bil od maja 1915 sanitetni poročnik v avstroogrski uniformi. V kmetijski šoli v Šentjurju je do konca prve svetovne vojne oskrboval in operiral ranjence iz vzhodnih in zahodnih front, iz solunske fronte in Galicije. Iz celjskega pešpolka, ki je štel 1800 vojakov, se jih je vrnilo samo 115, med njimi ranjeni Franc Trepel iz Kaple.
Kot zdravnik je dr. Schwab uspešno zdravil davico, črne koze, tifus in izvajal predavanja o preventivi. Njegovo znanje so pridobili mnogi zdravniki.
Njegova mati Frančiška Šmon je bila rojena v Ojstriški vasi, preminula je leta 1914 v Preboldu. Napis na njenem grobu je: »Počivajte blago, mati.« Njena rodbina je do leta 1883 živela v Kapli, ki je z delom Tabora in Lok v kronikah imenovana kot Ojstriška vas.
V Šentpavlu rojen dr. Anton Schwab je umrl leta 1938 v starosti 70 let, na dan Petra in Pavla, zavetnika Prebolda.
Po različnih virih povzel Mihael Kokole.
