Da se med ne uporablja le kot sladilo, najbrž ni potrebno posebej navajati. Kako pestra je uporaba medu v kulinariki, nam kaže bogata dediščina jedi z medom (kaše, pečena jabolka, potice, razni štruklji, sladice iz medenega testa …).
Med lahko uporabimo kot dodatek marinadam za razne vrste mesa, predvsem pri svinjini, divjačini, govedini, domači in divji perutnini, drobnici, pri svežih in prekajenih ribah, morski hrani in zelenjavi, ki je lahko dušena, pečena ali ocvrta. Meso lahko glaziramo tako, da zmešamo olje in med, temu dodamo še manjšo količino želeja rdečega ribeza ali brusnic in namažemo po mesu pred koncem pečenja. Pri hladnih začetnih jedeh med dodajamo k raznim sirom, ki jih kombiniramo s sadjem in z oreščki, k hladnim pečenkam in dodajamo v prelive za razne solate. Lahko popestri okus raznim hladnim in toplim juham ter omakam. Razne jedi iz riža, testenin, stročnic, zelenjave, oreščkov, lahko tudi mesa, dobijo sladko kisli priokus eksotičnih kuhinj. Med je lahko dodan kipnikom/pudingom, kruhu in raznim vrstam jedi iz raznega testa, kremam, strjenkam, sladoledom ter zmrzlinam. Uporabljamo ga lahko pri vlaganju sadja in zelenjave. Odlično tekne k svežemu sadju.
Izbrati pravi okus medu je bil izziv za kuharske ekipe, ki so se pomerile v kuhanju medenega kotlička na praznovanju prvega svetovnega dne čebel, ki je potekalo 20. maja na Breznici. Umetnost vsake kuharske ekipe je stopiti iz okvirjev in poiskati najprimernejši okus medu za svoj medeni kotliček. Pri izbiri medu je pomembno, da izberemo kakovosten med. V Sloveniji imamo tako kar tri sheme kakovosti, zaščitene na evropskem nivoju: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med z geografskim poreklom in Kraški med z geografskim poreklom.
V kuhanju medenega kotlička so se pomerile tri ekipe: Ekipa ČZ Spodnje Savinjske doline je pripravila izvrsten medeni golaž, ekipa iz ČD Vitomarci je komisijo skušala prepričati s piščančjo obaro z medenimi žličniki, nekoliko bolj skrivnostna pa je bila jed gorenjskih čebelarjev Coolinarikov, ki so jo poimenovali »Vou«. Komisijo so sestavljali članici Marija Trček iz društva podeželskih žena, Anka Peljhan, vodja projekta »Kuhna pa to« in priznani Chef Uroš Štefelin iz Vile Podvin kot predsednik komisije. Komisija je ocenjevala okus, videz in serviranje jedi, čistočo, organiziranost dela in usklajenost ekipe ter na koncu predstavitev jedi in animacijo.
Vse tri ekipe so presenetile celo kritičnega Chefa Uroša, ki je z navdušenjem okušal vse pripravljene jedi in ugotovil, da bi vsako od teh jedi brez težav postregli v najboljših restavracijah. Vseeno pa so ga od vseh ekip najbolj prepričali Gorenjci z jedjo »Vou«, ki so tako že tretjič zmagali v kuhanju medenega kotlička in osvojili oz. zadržali prehodni pokal kot najboljša ekipa. Ime jedi VOU izhaja iz narečne besede (gorenjsko) vol; danes beseda izraža začudenje. Izredno zahteven krožnik je sestavljalo: meso v omaki, opečena zelenjava in vodni žličniki – vlivanci (spatzli). V jedeh je dodan Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo z namenom: pri kolerabi zaradi skladnosti okusov, pri orehovih vlivancih dokazuje, da je to lahko hitra samostojna jed, mesu v notranjosti doda okus, površinsko z opekanjem razvije na žaru želene arome – meso kljub kar veliki količini dodanih sladkorjev ni sladko.
Pestrost okusov medu iz shem kakovosti se je odražala tudi v jedeh, ki so jih pripravili osnovnošolci, ki sodelujejo v projektu Kuhna pa to.
Vabimo vas, da raziščete raznolikost Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo, Kraškega medu in Kočevskega gozdnega medu z zaščiteno označbo porekla in ustvarite jed po svojem okusu! Številne recepte z medom najdete na spletni strani www.okusi-med.si .
Tanja Magdič, vodja projekta
