Logo MojaObčina.si
DANES
8°C
5°C
JUTRI
9°C
4°C
Oceni objavo

Kemijsko stanje podzemne vode v Savinjski dolini je slabo

Podzemna voda, skrita pod zemeljskim površjem, je vrednota, ki je ne vidimo in pogosto zaradi tega tudi ne cenimo dovolj. Njeno lepoto lahko občudujemo le na mestih, kjer izvira, ali pa v naših kraških jamah. Dejstvo, da je skrita pod zemeljskim površjem, pogosto daje lažni občutek, da je podzemna voda zaščitena pred morebitnim onesnaženjem, ki ga povzroča človek s svojimi dejavnostmi (kmetijstvo, industrija, komunalne odpadne vode …). Pa vendar ima podzemna voda slabo samočistilno sposobnost in onesnaženje, ki zaide v podzemno vodo, se zaradi specifičnih fizikalnih in kemijskih procesov tam zadržuje daljši čas.

Agencija RS za okolje vsako leto izvaja monitoring tistih podzemnih voda, ki so zaradi rabe prostora še posebej ranljive in v katerih so viri pitne namenjeni za vodooskrbo večjega števila prebivalcev.

Rezultati monitoringa podzemne vode v letu 2018 so pokazali, tako kot tudi v preteklih letih, da so bolj obremenjena vodna telesa, kjer prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo, kamor spada tudi Savinjska dolina. Zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti in industrijske obremenitve je podzemna voda v Savinjski dolini prekomerno obremenjena z nitrati, pesticidi in lahkohlapnimi halogeniranimi alifatskimi ogljikovodiki. Preseganje standarda kakovosti za nitrat v letu 2018 je bilo na merilnem mestu Šempeter, Žalec in Parižlje, preseganje standarda kakovosti za pesticid Metolaklor (pesticid za zatiranje enoletnih plevelov na kmetijskih površinah s koruzo, sončnicami in sladkorno peso) na merilnem mestu Trnava, preseganje vrednosti praga za lahkohlapne halogenirane ogljikovodike pa na merilnem mestu Levec.

Podzemna voda je skriti vir, ki je količinsko mnogo pomembnejši od površinske vode. Zaradi njene nedostopnosti je preprečevanje onesnaževanja, spremljanje stanja in sanacija mnogo težje kot za površinske vode. Njena skrita narava otežuje tudi ustrezno določitev kraja, značilnosti in razumevanje vplivov onesnaževanja. Posledica tega je pogosto pomanjkanje ozaveščenosti in dokazov o obsegu tveganj in obremenitev. Zato je najpomembnejša naloga vseh nas preprečevanje vsakršnega onesnaženja, še posebej od dejstvu, da za približno 97 % prebivalcev v Sloveniji podzemna voda predstavlja glavni vir pitne vode.

Vir: ARSO

Petra Arh

Oglejte si tudi