Logo MojaObčina.si

Vransko

JUTRI
10°C
-5°C
PET.
10°C
-5°C

Kaj bomo pa letos sejali in jedli?

Čas, v katerem živimo, kar kliče po večji samooskrbi, saj se napoveduje velika podražitev hrane. Zato bo vsak košček hrane, ki ga bomo pridelali doma, izmenjali s prijatelji ali kupili v lokalni oskrbi, še kako dragocen. Zaradi podnebnih sprememb je zelo pomemben način pridelave hrane in semena, ki morajo biti takšna, da so kar najbolj prilagojena našemu okolju, brez potreb po dodatni porabi kemije. Dokumentarni filmi, ki smo si jih lahko ogledali v zadnjem mesecu o ponaredkih in o spornih načinih pridelave hrane, nam dajejo dodatno spodbudo za pridelovanje hrane.

Pridelave hrane se lahko lotimo sami, z vzgojo sadik iz semen, z nakupom sadik ali tako, da se oskrbimo z lokalno hrano ter namenimo čas izobraževanju, da v prihodnosti ne bomo lačni.

 

KOLIKO SMO SPLOH LAHKO SAMOOSKRBNI, ČE NIMAMO KMETIJE?

Mnogo ljudi meni, da je lahko samooskrben le tisti, ki ima velika polja, hleve in kmetijo. Izkušnje kažejo, da smo lahko delno samooskrbni tudi, če živimo v bloku in če imamo v loncih namesto rož izbrane začimbe, kot so peteršilj, drobnjak, timijan, origano ipd., in če na balkonu gojimo solatnice, ki se obirajo ter so sočasno z mešanimi posevki za okras.  

Če imamo mali vrtiček ali prekopljemo zelenico vsega od 60 do 100 , smo lahko s pravo izbiro rastlin in s sukcesivno oz. večkratletno setvijo po načelih permakulture (kot se sedaj ta znanost imenuje, čeprav so ta         vedenja imeli že naši dedki in babice), celo leto samooskrbni z zelenjavo za štiričlansko družino.

Sonaravno – permakulturno pridelavo odlikuje biotska pestrost, sonaravna pridelava in skrben izbor rastlin in kombinacija prostora, kar lahko ponazorimo s primerom v nadaljevanju.

Starejši ljudje se bodo še spomnili majhnih njiv, ki so omogočale preživetje celotnim mnogoštevilnim družinam. Ob strani njivice je rastla koruza, okrog nje fižol, med vrstami pa krompir ali buče. Vsi so rastli v simbiozi, koruza je dajala senco bučam in krompirju ter nudila trdno oporo fižolu, ki je hvaležno bogatil rastline in zemljo z dušikom, buče pa so bile v senci in dajale pokrivno plast s svojimi velikim listi zemlji, da se ni izsuševala in da ni rastel plevel.

Takšnih dobrih praks je še veliko. Navodila, kako uporabiti ta dobra načela, da bomo lahko vsaj delno samooskrbni tudi na balkonu, vrtu, visokih gredah po načelih sonaravnega vrtnarjenja, pa lahko najdete tudi v priročnikih, kot je Samooskrba v praksi – več površin manj pridelka in Sveža zelenjava iz domačega vrta 365 dni v letu.

 

NOVOST – SADIKE IZ AVTOHTONIH RASTLIN IN DELAVNICE O SEJANJU IN PRIDELAVI SADIK

Ali tudi vi uživate v izvrstnem okusu ljubljanske ledenke, posavke ali ptujske čebule, pa vedno ne uspe, ko jo posejete? Kot prvi v Sloveniji bodo v Centru za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja na Vranskem  ponudili sadike slovenskih avtohtonih semen zelenjave, ki so bolj odporne in imajo tisti značilni okus   saj se še spomnite, kako je dišal  tisti stari pravi paradižnik naše babice ali kumare, kajne?  Kupili boste lahko ekološka semena ter se naučili saditi in sejati. Februarja in marca boste že lahko kupili kakšno sadiko začimb ali zdravilnih rastlin za na okensko polico, ki bo sočasno čudovito uporabna in okras  razveseljevala vas bo, ko jo boste občudovali pri rasti, ko jo boste použili, pa vam bo dala dodatno energijo. Kasneje boste lahko kupili  ostale sadike te pridelke  v loncih in jih odnesli domov, lahko pa tudi v košarah, saj bo kar veliko zrastlo v obnovljenih rastlinjakih centra.

 

VABLJENI NA PREDAVANJE IN DELAVNICO

Podražitev umetnih gnojil, kemijskih sredstev ter energentov, ki se v veliki meri uporabljajo pri pridelavi hrane v intenzivnem kmetijstvu, bo občutno prispevala k podražitvi hrane. Prekinitev raznih transportnih poti in nepredvidene  posledice okoljsko-zdravstvene krize ter ostalih nepredvidenih razmer lahko prekinejo dobavne tokove, kar posledično pomeni za Slovenijo, ki uvozi kar 60 % vse hrane, pomanjkanje le-te na trgovskih policah.

 Zato je nujen pristop k samooskrbi in spoznavanju okolja, kje dobiti semena sadike, kje dobiti pridelke  in spoznati kmetije, ki pridelujejo hrano čim bližje vašemu domu. Nujen je pristop k sonaravni  pridelavi hrane, ki pa potrebuje več dela, ima nižje vhodne stroške pridelave, dobro vpliva na zdravje ljudi in okolja ter daje človeku vitalno energijo.

Zato je potrebno veliko znanja! Tega se zavedajo Sadika, ZKTŠ Vransko, Savinjska TV, ki so partnerji v projektu Svetovalni center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja in vas vabijo v soboto, 22. 1. 2022 od 9.30 do 10.30 v  Schwentnerjevo hišo na Vranskem na brezplačno predavanje Sanje Lončar  SAMOOSKRBA – KAR BOMO POSEJALI, TO BOMO JEDLI  IN TAKO BOMO ŽIVELI o pomenu sonaravne pridelave hrane na zdravje in okolje, varovanje prsti in racionalne rabe naravnih virov, s poudarkom na pomenu avtohtonih domačih in tradicionalnih sort semen in sadnih vrst. Po predavanju bo od 11.00 do 12.30 potekala še delavnica v Svetovalnem centru za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja, kjer se bodo udeleženci učili, kako posejati semena in kako vzgojiti svoje lastne sadike. Prav tako vas vabijo na predavanja in delavnice, ki bodo v soboto, 19. 2. 2022, Samooskrba od semena do sadike in pridelka za vsak dan v letu, in v soboto, 3. 5. 2022, Samooskrba v praksi – kako na manjših površinah pridelati več. Predavanja in delavnice bodo potekale v skladu s priporočili NIZ o COVID-ukrepih, zato se je potrebno za udeležbo prijaviti na naslov center.sonaravnega.vrtnarjenja@gmail.com. Dobrodošli!

 

Irena Rotar

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi