Spominsko slovesnost, ki ji je letos bilo naklonjeno tudi nadvse lepo vreme, so tudi tokrat družno organizirali: Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in Mozirje, Društvo izgnancev Slovenije OO Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, Veteransko združenje Sever – odbor Žalec in Društvo generala Maistra Žalec. Kot vedno pa so za lačne in žejne želodce skrbeli člani Planinskega društva Vransko. Že po tradiciji so srečanje in slovesno proslavo obogatili Pihalni orkester Godbe Prebold pod vodstvom Marka Repnika, Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor pod vodstvom pevovodje Karla Leskovca ter recitatorka Jožica Ocvirk, ki je pripravila scenarij kulturnega programa in prireditev tudi povezovala. Svoj delež k slovesnemu obujanju spomina pa so dali praporščaki s preko 30 prapori vseh treh veteranskih organizacij, Kulturno zgodovinsko društvo Triglav Kamnik, ki sodeluje na takšnih proslavah kot partizanska četa, in govorniki, ki so še podrobneje osvetlili nekdanji in deloma tudi sedanji čas, ki od nas zahteva znova velike napore in preizkušnje.
Zbrane je najprej nagovorila voditeljica Jožica Ocvirk, ob igranju koračnice pa so na prireditveni prostor prikorakali praporščaki. Nekaj stoglavo množico je nato pozdravil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik, za njim pa še župan občine Nazarje Matej Pečovnik. Oba sta poudarila pomen te vsakoletne slovesnosti in takratnega boja ter zaželela prijetno druženje na partizanski Čreti in več strpnosti, enotnosti, zgodovinskega spomina, ki ga nekateri želijo pozabiti, izničiti in narediti svojo zgodovino.
Še podrobneje pa je o tem spregovoril tokratni slavnostni govornik predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek . V uvodu svojega govora je izpostavil to bitko Štajerskega bataljona in čas, »ko so sile tretjega rajha podjarmile trinajst evropskih držav, ko je Hitlerjeva soldateska nezadržno prodirala proti Moskvi, jugoslovanska kraljeva vlada je klavrno propadla, Slovenija pa je bila razkosana na štiri dele. Takrat se je majhen slovenski narod uprl nacifašizmu … Da se ne bomo dali, da se bomo borili za svojo svobodo in obstoj, je že zelo zgodaj okupatorju pokazala tudi prva frontalna bitka slovenskih partizanov na Čreti ... » je med drugim poudaril Tit Turnšek ter v nadaljevanju spregovoril o pomenu OF in partizanskega boja do dokončne zmage. Precej besed je namenil tudi omalovaževanju zgodovine, poskusu razvrednotenja partizanskega boja in rehabilitaciji tistih, ki so bili na strani okupatorske vojske. K temu pa je dodal: »Narod, ki ne spoštuje svoje zgodovine, si ne zasluži biti narod. Pomembno se je spominjati, še bolj pomembno pa se je zazreti v bodočnost, prihodnost. Skrbeti nas mora usoda naroda, skrbeti nas mora sedanjost. V Evropi je prevladal neoliberalizem, kot družbenoekonomska koncepcija, ki služi predvsem svetovnim korporacijam, ki si prilaščajo naravne vire. V prvi vrsti naftna bogastva , vodna pridejo kmalu na vrsto. Tudi pridelava hrane naj bi postala monopol svetovnih korporacij. Vsiljujejo gensko spremenjeno hrano. Pogubni rezultati neoliberalne politike se kažejo v prvi vrsti na brezposelnosti, revščini, brezperspektivnosti mlade generacije. To je druga temnejša stran. Prekomernih delavcev – sodobnih sužnjev je vsak dan več. Vsak dan več ljudi živi pod pragom revščine, vedno manjše število ljudi je vse bolj bogatih, vedno večje število vedno bolj revnih. Vsiljuje se nam miselnost skrajnega egoizma, ki se skriva pod masko konkurenčnosti in tekmovalnosti. Vsak naj skrbi predvsem sam za sebe, če kdor tega ne zmore, je bolan, star, reven, si je pač sam kriv. Tak primitivni darvinizem je prevladujoča vrednota neoliberalizma. Druga stran istega kovanca so nove oblike fašizma. Eno je v podporo prvemu in obratno Lahko bi rekli, da sta neoliberalizem in fašizem tesno povezana. Lahko trdimo, da je neoliberalizem ena od oblik fašizma. Nove oblike se pojavljajo povsod, od Baltika do Sredozemlja …« je v svojem govoru poudaril Tit Turnšek.
Sledil je bogat kulturni program, slovesnost pa se je nadaljevala z druženjem pod šotorom.
T. T.