»Podatki Registra raka nakazujejo na zamude
pri odkrivanju in zdravljenju rakavih obolenj v času pandemije covid-19, saj je
bilo v prvem valu epidemije kar za tretjino manj ugotovljenih diagnoz raka.
Eden od možnih razlogov je, da je v primeru težav zdravnika obiskalo manj ljudi
(zaradi morebitnega strahu pred okužbo, zaradi solidarnosti do preobremenjenih
zdravstvenih delavcev ali zaradi okrnjene dostopnosti do zdravstvenih storitev
v času epidemije). Bodimo torej pozorni na zgodnje bolezenske znake, kot
so spremembe pri odvajanju vode in
blata, zatrdlina v dojki ali katerem koli drugem delu telesa, rana, ki se ne
celi, neobičajna krvavitev, težave pri požiranju, opazna sprememba kožne
bradavice ali pigmentnega znamenja, dražeč kašelj ali hripavost, prekomerna
utrujenost in splošno slabše počutje, ter nanje pravočasno odreagirajmo,«
poziva Anja Strmšek, zdravnica iz
Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. ''V času pandemije, ko je velik del pozornosti
in truda v zdravstvu usmerjen v preprečevanje okužb z novim koronavirusom, je
izrednega pomena, da ne pozabimo na varovanje in krepitev zdravja tudi na
tistih področjih, ki so v kriznih razmerah ostala nekoliko v ozadju. Eno izmed
takšnih področji je preventiva rakavih bolezni. Podobno kot okužbo s koronavirusom
je tudi rakava obolenja možno učinkovito preprečevati s preprostimi
preventivnimi ukrepi. Tako bi z upoštevanjem 12 priporočil proti raku lahko
preprečili skoraj polovico vseh smrti zaradi raka,« še pojasnjuje Anja
Strmšek.
Podatki o raku v celjski zdravstveni regiji
Podatki o razširjenosti raka kažejo, da v celjski zdravstveni regiji v letu dni na novo zboli za rakom približno 2000 ljudi. Po zadnjih podatkih Registra raka RS, dostopnih za leto 2017, je za rakom v tem letu na novo zbolelo 2007 prebivalcev celjske regije (1090 moških in 917 žensk). Med petimi najpogostejšimi raki, zabeleženimi pri moških v celjski regiji v letu 2017, so bili: rak kože (brez melanoma), rak prostate, rak debelega črevesa in danke, rak sapnic in pljuč, ter rak ust in žrela. Pri ženskah v celjski regiji, ki so zbolele v letu 2017, so bili med petimi najpogostejšimi: rak kože (brez melanoma), rak dojke, rak debelega črevesa in danke, rak sapnic in pljuč ter rak materničnega telesa. V letu 2017 je zaradi raka v celjski regiji umrlo 891 ljudi, med njimi 520 moških in 371 žensk. Podatki Registra raka RS tudi kažejo, da v Sloveniji živi 124.552 ljudi, ki so že kdaj zboleli zaradi ene od rakavih bolezni. Sicer je med moškimi v Sloveniji najpogostejši rak prostate, sledi rak kože (brez melanoma), med ženskami pa rak kože (brez melanoma) in rak dojke.
Teden boja proti raku letos poteka pod sloganom 'Obvladovanje raka s cepljenjem'. Eno od 12 priporočil proti raku poziva starše, naj poskrbijo, da bodo njihovi otroci cepljeni proti hepatitisu B in proti humanim papilomskim virusom (HPV). Od šolskega leta 2009/2010 je v Nacionalni program cepljenja uvrščeno cepljenje za deklice. Maja 2019 pa je Nacionalni inštitut za javno zdravje pripravil predlog širitve Nacionalnega programa cepljenja s cepljenjem dečkov proti okužbam s HPV, ki je bil poslan Zdravstvenemu svetu in je še v obravnavi. Če se starši odločijo za cepljenje svojih otrok proti HPV, s tem zmanjšajo tveganje, da bodo njihovi otroci zboleli zaradi rakov, povezanih z okužbami s HPV. Ena izmed najpogostejših spolno prenosljivih okužb je prav okužba s HPV, ki je najpogostejša na začetku spolne aktivnosti. Za okužbo s HPV ni zdravila, posledice okužb pa se kažejo na različne načine - od genitalnih bradavic, predrakavih sprememb do raka (rak materničnega vratu, zadnjika, moških in ženskih spolnih organov ter ustnega dela žrela). Povprečna precepljenost deklic v 6. razredu osnovne šole proti okužbam s humanim papiloma virusom (prikaz v grafu spodaj) je v celjski zdravstveni regiji v šolskem letu 2019/20 znašala 66,1 odstotka in je bila višja od povprečne precepljenosti v Sloveniji (58,5 odstotka).
Cepljenje proti hepatitisu B, ki je obvezno za otroke pred vstopom v šolo, varuje pred okužbo z virusom hepatitisa B in zmanjša tudi tveganje za nastanek raka jeter kot posledice kronične okužbe jeter z virusom hepatitisa B. V celjski zdravstveni regiji je precepljenost šolskih otrok proti hepatitisu B znašala v šolskem letu 2019/2020 92,6 odstotka in je presegala slovensko povprečje (80 odstotkov).
Sicer pa se 12 priporočil proti raku iz Evropskega kodeksa nanaša na naslednja področja:
1. Ne kadite.
2. Ne kadite v navzočnosti drugih. Ne izpostavljajte sebe ali drugih tobačnemu dimu.
3. Vzdržujte zdravo, normalno telesno težo.
4. Vsak dan bodite telesno dejavni.
5. Prehranjujte se zdravo.
6. Omejite vse vrste alkoholnih pijač.
7. Čim manj se izpostavljajte sončnim žarkom.
8. Na delovnem mestu se zaščitite pred nevarnimi snovmi, ki povzročajo raka.
9. Varujte se pred ionizirajočim sevanjem (radon). Redno zračite zaprte prostore.
10. Ženske, dojite svoje otroke, če je le mogoče. Omejite jemanje hormonskih zdravil za lajšanje menopavznih težav.
11. Poskrbite, da bodo vaši otroci cepljeni proti hepatitisu B in proti humanim papilomskim virusom (HPV) (deklice).
12. Udeležujte se organiziranih presejalnih programov (v Sloveniji programi ZORA, DORA in SVIT).
***
Dodatne informacije:
· Anja Strmšek, dr. med., specializantka javnega zdravja, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje, Ipavčeva 18, Celje, T: 03 42 51 190, E: anja.strmsek@nijz.si
Služba za komuniciranje, Nacionalni inštitut za javno zdravje
Trubarjeva 2, SI-1000 Ljubljana,
Telefon: 01 2441 494, 01 2441 572
